|
TODI -> RE: Julijke 2008 IV. del (27.7.2008 11:35:24)
|
Ah ga bom kar pripopala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]
3. KAKO VESTE, DA ZDRAV, POLNO DOJEN OTROK DOBIVA DOVOLJ MLEKA? Dojenček bo prvi in drugi dan po rojstvu morda pridelal samo po eno do dve mokri plenički. Od približno tretjega ali četrtega dne dalje pa mu boste na dan zamenjali vsaj šest do osem zelo mokrih plenic, če bodo bombažne, oz. vsaj pet do sedem, če bodo takšne za enkratno uporabo.Dojenček bo v prvih dveh dneh izločil mekonij – lepljivo zelenkasto-črno blato. Od približno tretjega dne dalje bo začel odvajati blato po tri do štirikrat na dan.Dojenček utegne v prvih treh, štirih dneh izgubiti do sedem odstotkov porodne teže. Ko se bo ponudba materinega mleka okrog tretjega, četrtega dne bistveno povečala, lahko pričakujete, da bo dojenček začel pridobivati na teži: vsaj 110 do 115 gramov na teden oziroma vsaj 450 gramov na mesec. Glejte, da boste šteli od najnižje in ne najvišje porodne teže.Vaš dojenček se bo dojil pogosto (v povprečju osem do dvanajstkrat na dan). Posamični podoji si lahko sledijo zelo različno, največkrat vsako uro, lahko pa tudi bodisi na pol ure ali pa na tri – pravila ni. Dojenček je videti zdrav, ima zdravo polt, napeto kožo, redi se in raste v dolžino, veča se mu bo obseg glavice, živahen je in dejaven. VZPOSTAVLJANJE ZADOSTNE KOLIČINE MLEKA Poiščite pomoč. Če dojenček ne pridobiva dovolj teže ali če težo izgublja, ostanite v tesnem stiku z otrokovim zdravnikom. V mnogih primerih težavo hitro reši izboljšana tehnika dojenja, lahko pa je počasno pridobivanje teže tudi znak resnejših zdravstvenih težav. Dojenčkova potreba po mleku in materina sposobnost zagotoviti pravšnjo količino mleka sta eden od najboljših naravnih zgledov za delovanje zakona ponudbe in povpraševanja. Vse do začetkov množične proizvodnje prilagojenega mleka je bilo človeštvo v veliki meri odvisno od materine zmožnosti, ali bo zagotovila dovolj mleka, da bo ustrezno prehranila svojega otroka. Vzpostaviti in ohraniti zadostno količino mleka ni prav nič težko, če razumemo, kako se zaloga mleka uravnava in kaj podira ravnovesje med dojenčkovimi potrebami in pridelano količino mleka. Več ko se dojenček doji, več mleka nastaja. To je ključnega pomena, če bi radi imeli obilje mleka in zadovoljnega dojenčka. Mleko se proizvaja domala nepretrgoma, in če se dojenček doji pogosteje, bo mleka več. Pogosto dojenje in učinkovito sesanje sta dejavnika, ki materinemu telesu sporočata, naj pridela toliko mleka, kolikor ga dojenček potrebuje. Dojiti takoj po porodu in dojiti pogosto sta ena najpomembnejših dejavnikov, ki dojenju dasta pravi zagon. Mati, ki čim prej po porodu novorojenčka doji pogosto in neomejeno, bo kmalu imela dovolj mleka. Mati, ki doji strogo po urniku, ima lahko probleme s proizvodnjo zadostne količine mleka. Novorojenčki se ponavadi dojijo na vsaki dve uri oziroma vsaj osem- do dvanajstkrat na dan. Pogosti podoji so za novorojenčka čudovit vir ugodja in hrane, ki obenem omogočajo, da se zaloge mleka hitro uravnajo. Dovolite dojenčku, da že od vsega začetka sesa tako dolgo, kot mu ustreza. Materam včasih svetujejo, naj v prvih tednih omejujejo podoj na pet ali manj minut, češ da se bodo s tem izognile bolečim bradavicam. Toda še posebej v prvih dneh utegne trajati več minut, da mleko sploh steče (da pride do izcejalnega refleksa) in tako je hranjenja konec, še preden se dobro začne. Dojenček naj sesa dovolj dolgo, da bo použil tudi zadnje mleko, ki priteče proti koncu podoja in je bolj mastno in bolj kalorično. Med vsakim podojem ponudite dojenčku obe dojki, zlasti v prvih tednih. Novorojenček naj bi, dokler se ponudba in povpraševanje še vzpostavljata, vsako od dojk izpraznil na dve do tri ure (razen ponoči, ko lahko mine tudi več časa). Torej ga dojite na prvi dojki, dokler ne bo videti zadovoljen (vsaj deset do petnajst minut), potem pa mu ponudite še drugo. Ob naslednjem podoju mu kot prvo ponudite dojko, iz katere se je dojil nazadnje. Prepričajte se, da dojenček učinkovito sesa. Da bi dojenček izmolzel mleko in spodbudil dojke, da ga izločijo še več, mora z usteci zagrabiti dovolj velik del prsnega tkiva. Dojenčka pestujte v udobnem položaju, obrnjenega proti sebi v višini bradavice. Glejte, da mu ne bo treba obračati glavice ali se naprezati, da bi dosegel bradavico. Počakajte, da čim bolj na široko odpre usta, potem pa ga prižemite k dojki; bradavico mora imeti globoko v ustni votlini. Dojenček, ki se mora oprijemati materinega telesa in ki žveči konico bradavice, namesto da bi dojko »molzel«, bo kljub vsemu trudu posesal manj mleka, zato se bo pri naslednjem podoju tega izločilo ustrezno manj. Stranski učinek nepravilnega pristavljanja so lahko tudi razbolene bradavice. Otroka dojite na njegovo željo. Ne pozabite, da se materino mleko zato, ker je do kraja prilagojeno potrebam dojenčka, prebavlja hitreje in popolneje kot kravje ali industrijsko. Zato bo dojenec ponovno lačen prej kot pa njegov z umetnim mlekom hranjeni vrstnik. Ne pozabite na zakon o ponudbi in povpraševanju: pogosteje ko se bo dojenček dojil, več bo v dojkah mleka. Če ugotovite, da dojenček med posameznimi podoji skoraj vedno spi dlje kot tri ure, ga boste morda morali podnevi zbujati vsaj na vsaki dve uri, vse dokler se ne vzpostavi ustrezna produkcija mleka. Če se otrok začne dojiti redkeje, bo tudi mleka ustrezno manj. Če se otrok doji redkeje kot ponavadi, utegne mati ugotoviti, da so njene dojke prepolne. Če se znajdete v takšnem položaju, si z roko iztisnite odvečno mleko, toliko da vam odleže. Če podoji postajajo vse redkejši ali če otrok sesa manj učinkovito oziroma krajši čas, se bo zaloga mleka zmanjšala. Zakon ponudbe in povpraševanja deluje torej tudi narobe: Manj ko se otrok doji, manj mleka nastaja. Kako naj vem, da dojenček dobiva dovolj mleka? Skoraj vsaka mati se znajde kdaj v položaju, ko se zdi, da se njen otrok nepretrgoma samo doji, in se začne spraševati, ali to morda ne pomeni, da ima premalo mleka. Zdrav in donošen dojenček, ki polula šest do osem bombažnih pleničk (oziroma pet do sedem plenic za enkratno uporabo) in od tretjega dne po rojstvu odvaja blato tri do štirikrat na dan, sicer pa ne uživa nič razen vašega mleka, dobiva dovolj hrane. Dojenček, starejši od 6. tednov, utegne odvajati blato manj pogosto, vendar takrat obilneje. Poskoki v rasti ali občasni dnevi »maratonskega« dojenja nastopijo, ko je dojenček v fazi nagle rasti. Če mu boste pustili, da se bo dva ali tri dni dojil bolj pogosto, se bo tudi produkcija mleka ustrezno povečala. Ne pozabite, da se novorojenčki ne dojijo samo iz lakote. Dojenček se doji pogosto, ker mu ugaja občutek varnosti, ki izhaja iz tesnega telesnega stika med dojenjem; ker mora potešiti potrebo po sesanju ali ker ga utripanje vašega srca in nežni dotik navdajata z ugodjem, medtem ko se mora prilagajati novemu svetu. Naklanjajte pozornost lastnim potrebam po počitku, sprostitvi, ustrezni prehrani in zadostni količini tekočine. Mati si s tem, ko skrbi zase, pomaga povečati zalogo mleka in okrepiti dobro počutje. Sčasoma, ko se mati in otrok navadita drug na drugega, se vzpostavi ustrezno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Takrat matere pogosto opazijo, da so njihove prsi na lepem postale mehke in da se mleko ne izceja več. Razumljivo najprej pomislijo na to, da jim je zmanjkalo mleka. Toda v resnici ne gre za to! Ko se produkcija mleka prilagodi povpraševanju, se prsi zmehčajo in spet postanejo "polne" le še takrat, kadar otrok npr. prespi uro za hranjenje. Torej brez skrbi – prsi niso zbiralniki za mleko (zato velike prsi nimajo več mleka kot manjše), ampak se mleko v njih tvori neprenehoma, tudi medtem, ko otrok sesa. Če imate dodatna vprašanja ali skrbi, se obrnite na svetovalko za dojenje. Dojenčka, ki ne pridobiva dovolj teže, mora pregledati zdravnik
|
|
|
|