HuAnita
|
Dobra tema, ja. Moje mnjenje o Ljubljančankah, preden sem jih spoznala.... raje ne bom napisala. Ker je bilo ene par takih, ki so v naše selo prihajale na počitnice, skoraj jim je faco zategnilo od kvakavščine, pojma niso imele, kaj je šporhet in rajžnata klobasa, še manj, kaj početi z grabljami. Samo kvakale so, pa fuuuuuuul jim je bilo dolgčas - naš lepi gaj ni bil zanje lep, po mojem so pogrešale razgret beton in tone pločevine.... Ne resno, ko pa sem šla študirat, se mi je ravno ena Ljubljančanka ponudila, da lahko hodim k njej pisat seminarske, pa jih printat (o računalniku sem takrat le sanjala), pa ni bilo problema, da me kam zapelje - z avtom od njene mame. Zdaj je ena mojih najboljših prijateljic - pa se vedno zezava, ona meni očita štajerščino, jaz njej kvakanje.... Na faksu sem spoznala še kup punc, tudi nekaj let mlajših, smo še zdaj v stikih, pa so vse Ljubljančanke, skulirane. Je pa res, da niso tiste v iber popedenane, ampak bolj rokerice ali metalke - skromne punce, ki jim kič ni zameglil razuma. Po fončanju študija sem še nekaj let živela v LJ, saj je lepo tam, ampak mi narava več pomeni, tako da sem šla nazaj domov, v Cjele , zdaj pa bomo kmalu res na svojem, v naravi, malo iz CE. So pa take patronke, ki živijo samo zase in za to, da vsi pogledujejo za njimi, tudi v CE, uf, še preveč. Potem pa se ena taka skromna sirota, kot sem jaz, po dveh porodih 'odlična' postava, pa ob gradnji hiše in skromnih dohodkih na modo res ne mislim vsak dan, še sekira No, hotla sem povedati, da so zafnane babe povsod.
|