|
mojamura -> RE: Sentviski predor (2.7.2008 8:53:38)
|
iz njihove (SCT) spletne strani:
Predor Šentvid
Dvocevni tripasovni predor Šentvid (izkopna dolžina leve predorske cevi je 1.061 m, od tega je dolžina dvopasovnega predora 240 m, dolžina desne predorske cevi pa je 1.033,40 m, od tega je dolžina dvopasovnega dela predora 369 m) je del avtocestnega odseka Šentvid-Koseze, ki bo povezal gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in s tem s preostalim avtocestnim sistemom. Gradnja šentviškega predora je najzahtevnejši gradbeni projekt v Sloveniji, saj gre za prvi tripasovni dvocevni predor s priključnima predorskima rampama, ki se z glavnima predorskima cevema združita v kavernah s 320 m prerezom. Predor Šentvid bo tako prvi objaket na slvoenskem avtocestnem sistemu s podzemnim priključevanjem.
Predor Šentvid je umeščen na severozahodnem delu Ljubljane med mestnim predelom Šentvid na severni in Pržanjem na južni strani. Pretežni del trase poteka po klasičnih permokarbonskih sedimentih, geomehanske karakteristike pa so, še posebej v območju tektonskih prelomnih con, slabe in jih poslabšuje tudi prisotnost vode. Geološki pregled pred začetkom gradnje je nakazoval, da bo gradnja predora izredno zahtevna.
Naročnik gradnje predora je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki je novembra 2004 sklenila pogodbo o izvedbi s podjetjema SCT in Primorje, ki sta posel pridobila na mednarodnem javnem razpisu v skupnem nastopu (»joint-venture«). Izvajalca sta z izkopnimi deli na severni (šentviški) strani dvopasovnega predora pričela 19. decembra 2004, na južni (koseški) strani tripasovnega predora pa 13.6.2005.
Tekom gradnje glavnih predorskih cevi je bilo izkopano 349.998 prostorninskih metrov zemljine, vgrajeno pa 103.848 prostorninskih metrov brizganega betona, 534.000 metrov sider, 1.555 ton jeklenih lokov TH, 298.000 metrov injektirnih sulic, 43.550 metrov cevnega ščita, 1.279 ton jeklene žične mreže, 1.600 ton armature za notranjo oblogo, 75.000 površinskih metrov hidroizolacije ter 125.000 prostorninskih metrov litih betonov (polnilni, talni, temelji, notranja obloga). Gradnjo so, poleg izjemno zahtevne in nestabilne geološke sestave, spremljali tudi številni zruški (v desni cevi 14, v levi 31). Desna predorska cev je bila prebita 21.12.2006, leva predorska cev pa 24.5.2007.
23.11.2007 sta izvajalca del začela s pripravljalnimi, 26.11.2007 pa z izkopnimi deli prvih 80 metrov priključnih predorskih ramp iz kavern. V glavnih predorskih ceveh potekajo finalna gradbena dela, postavljanje robnikov, po izvedbi prvih 80 metrov priključnih ramp pa bo potrebno izvesti še izkop zadnjega prečnika med levo odstavno nišo in levo, zaključek betonske obloge v kavernah ter zgornji ustroj.
|
|
|
|