|
nasty -> razpadajoč zakon (24.2.2005 8:23:34)
|
Malo bi vam rada opisala svoj položaj in vas prosila za mnenja.
Poročena sem že skoraj 16 let, imam 3 čudovite otroke, dva v šoli in enega dojenčka.
Tamali je precej bolehen, sicer sem še v porodniški, a vseeno prikovana zanj, saj sva ogromno doma zaradi njegove občutljivosti.
Problem ni pri otrocih,ampak v mojem zakonu, ki žal že nekaj časa razpada.
Pred štirimi leti sem ugotovila, da me mož vara. Spakirala sem mu stvari n ga postavila pred duri. Ker pa pri sebi nisem razčistila, sem ga sprejela nazaj,ko je spremenil svoje obnašanje ( po pribl. 1 letu) in se začel "kesati". Vedela sem, da ne bo več nikoli tako,kot je bilo, a sem upala, da se je res spremenil.
Pred to njegovo avanturo sva si vse zaupala, delala sva skupaj, razumela sva drug drugega brez besed.
Odkar pa se je vrnil, pa je vse čisto drugače. Pravi, da rabi osebno svobodo in da me ne more gledati nenehno. Vsak dan odhaja po "opravkih", baje delat, denarja pa ni od nikoder ( je namreč s.p), kadar je doma, je na chatu na rač., pogovarja se večinoma z ženskami,.... Tudi med nama ni več kot je bilo. Nobenih čustev ne pokaže, ni nežen in ne pozoren.
V tem času me je še enkrat prevaral in to je bil vzrok, da sem vložila ločitev.
Ko je dobil prve papirje se je malo spremenil, za par dni, češ, naj ne delam tega in podobno, da se pač morava spremeniti oba, predvsem jaz. Naj povem še to, da v dveh letih,odkar je spet doma, ni dal za dom več kot 50.000 skupaj, ves ostali denar,ki ga dobi s priložnostnimi deli, ( mesečno okrog 50.000) pa zafura za sebe. Tudi do otrok je čuden, enkrat sladek,drugič grob.
Pri sexu poskrbi za svoje potrebe, za mene mu ni mar. Postal je celo nasilen.
Pred dnevi mi je dokončno dvignilo pokrov in sem mu rekla, da je pa zdaj čas, da spakira in odide. Da ne gre, da ga ne bom ločila od otrok( ki pa so mu tudi sami rekli, naj gre), naj se malo spremenim in bo šlo.
Jaz pa ne zmorem več. Ne morem biti več z njim v stem prostoru, pod isto streho,....
Gabi se mi njegov bežni dotik ( ko gre slučajno mimo mene), vsaka njegova beseda mi para živce,....
Ne da si dopovedat da ne moremo bit več skupaj, od mene zahteva, da se spremenim, on pa ne bo tako dolgo nardil nič,dokler pri meni ne opazi spremembe:zmeden::zmeden::zmeden:
Stanovanje je moje, nič ni vanj vlagal, a vseeno ga ne smem postaviti pred vrata, tako so mi rekli na sodišču.
Do ločitve je še kar nekaj časa, kako naj preživim v takem, ko ne morem bit več z njim niti sekunde???
Zdaj palniramo dopust, on seveda z nami(???), noče si dopovedat, da ni več član naše družine...
Prosim, svetujte mi,kako naj se obnašam, da bo razumel in kako naj se utrdim sama pri sebi!:zmeden2::zmeden2:
|
|
|
|