|
Gina -> RE: Kreg v družini (2.7.2008 23:42:45)
|
Ma jaz povem svoje in to je to. Moj tudi. Se tudi dereva včasih. Itak čez 5 minut ne veva več kaj je bilo. Da bi pa živela z nekom, ki se drži name, slika brez tona - to pa ne, ni šanse, me čist razkajfa. takrat sem se pa čist zares sposobna dret. leta in leta so me takole terorizirali, ne prenesem tega. Ne da ne prenesem, ne spoštujem jih, zdijo se mi nevredni mojega sodelovanja z njimi. Grem proč s svetlobno hitrostjo od take sorte ljudi. Tudi prijateljev nimam takih. Naj mi povedo, kaj jim ni všeč in to je to. Tudi če se razjezijo, mi je to čist človeško.
Se mi pa zdi, da smo pač različni. To je bolj stvar karakterja, kot česa drugega najbrž. Tisto česar ne preneseš, ne sprejemaš (ste ene pisale o dretju - meni je to zgolj vibriranje zraka, ne pomeni nič). Kar pa je tvoj način izražanja, pa čist komot toleriraš, čeprav je komu drugemu nesprejemljivo (tiste, ki vam je način izražanja nezadovoljstva in način prisiljenja drugega, da dela po vaše ignoranca, pa vam ignoranca kadar jo ve doživljate na svoji koži, ne pomeni kaj groznega, si najbrž mislite, bo že minilo, ne rabim ga, sem itak jezna nanj,ali kaj podobnega). Jaz besed ne jemljem preveč resno, jezna dolgo pa ne znam biti, ker se mi zdi to nesmiselno.
|
|
|
|