|
Anonimen -> Kaj storit? (24.6.2008 10:35:52)
|
Po kar lepem času sem se odločila,da tud jaz izpovem svoja čustva,ki me kar lep čas onesrečujejo.
Najprej pa se opravičujem za anonimnost.
MOj problem je sledeč.S partnerjem sva skupa 15 let.Imela sva vzpone in padce.Prej bi rekla,da je "sedaj" veliko boljše kot pred leti.No,pa to ni poenta.Imava že enega otroka,sedaj pričakujemo drugega.Vse lepo in prav.Edino,kar me razjeda je,da se je on glede spolnih odnosov čist distanciral od mene.Sva že imela pogovore na to temo,pa pravi,da me on sedaj,ko sem noseča,čist drugače obravava in da mu jepač čist nek drug feeling.Saj kar se tiče cartanja,pa poljubov,je super,samo da pa bi pokazal željo po meni pa ne.Je reko,da bi komot zdržal lahko brez seksa do konca nosečnosti.Naj še povem,da nikoli ni bil nek maniak na seks,ampak ženske smo pač take,da rabimo pozornost,pa da se počutimo lepe.Pa glede na to,da mu nonstop trobim,da sem pač noseča in še vedno seksi(res,redno skrbim zase),nič ne ukrene.Pa tud,ko že pride do spolnih odnosov,je to samo nič druga kot par minut.Ni več oralnega zadovoljevaja,kar je bilo pred tem na dnevnem redu,samo tisto bistveno.Saj človek potrpi mesec,dva,kasneje pa si začne pri sebi mislit,da to ni vredu.
No,naj še dodam,da se drugače v vsem odlično razumeva,me spoštuje,je venomer doma,ne pohajkuje,skratka je družinski človek.Je reko da se po eni strani zaveda,kaj dela,ampak da pač naj zdržim še teh par mesece in da bo potem vse po starem.Po eni strani si misli,da se brezveze sekiram,po drugi strani pa zatiram to v sebi,saj je to čas,ko si seksa še veliko bolj želim in bi rada to prakticirala .
Hvala vam vnaprej za odgovore,vsakega bom vesela.
V bistvu ne potrebujem tolažbe,le vaše razmišljanje na mojo nastalo situacijo,in kako bi vi reagirali na mojem mestu.
|
|
|
|