julam
|
ojla ! Po dolgem času še glas od mene. Vidim, da je kar nekaj novih srečnic! Ada, tebe moram vsaj malo potolažit, da je bilo z mano tudi tako hudo. Zdaj zgleda, da počasi prihajam ven iz ta hudega. Čeprav mi je hecno, ker štejemo šele 7+ tednov, ampak očitno ni pravila. Še vedno pa imam tisti ogaben okus v ustih po vsaki hrani, ki ga skušam prikrit z novo hrano, ta pa ga še poslabša. Skratka, začaran krog . Moja fantka sta tudi preveč živahna za mene. Težko ju dvigam, težko ju dohajam, hitro se utrudim. Joj, komaj čakam na tiste zlate mesece, ko bomo polne energije - upam, da bomo res. Pa da se vpišem na pilates, ker drugač mi pa grozi enormno povečanje teže. Non stop sem lačna in to tako, kot bi imela luknjo v želodcu. Zdaj razumem male , ko jokajo od lahkote . No, zgleda pa, da bom Turčijo le dočakala. V petek grem še na zadnji julijski pregled, pa bom dr. vseeno za vsak slučaj prosila za zdr podrilo, če se do ponedeljka kaj zalomi. Včeraj sem v naf nafu kupila 2 oblekci, taki, ki se bosta še nekaj časa prilegali mojemu trebuhu. Včeraj me je soseda vprašala "Joj, gospa, a boste vi tudi še nega kupili?" Če bi ji rekla NE, bi jo verjetno spravila v ful nelagoden položaj. Pa sem kar po pravici povedala, da JA. Skratka, moj trebuh ne skriva resnice! Evo, toliko od mene. Grem danes po dolgem času delat. K sreči imam tako službo, da lahko ostanem doma, če mi ni OK (sem mlada raziskovalka in zdaj, ko so na faksu počitnice, je edino moje delo pisanje doktorata - ampak tudi tega ne bo nihče napisal namesto mene, rok pa se približuje ). papa
|