jokica

jokica (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan

Sporočilo

lucika -> jokica (23.2.2005 19:17:18)
ne vem več kaj naj sama s sabo. vem, da sem prestara za takele bedarije...ampak. ko sem jezna, jočem, ko sem razočarana, jočem, ko me kaj razkuri, se mi vlijejo solze... pa ni vazno, doma, v sluzbi, pred vsemi, na samem... vem, da ne smem. v glavi si govorim, ne, niso vredno solz, nehaj, ne smes. ok, pomaga. tri sekunde, potem se mi pa vsujejo. ce bi se dalo, bi si dala operirat, naj mi poberejo solznice ven, ker takole me pa res ne bo noben jemal resno. grozno se pocutim, pa ne vem, kako si naj pomagam. prerastem. saj to je forum o dojenckih, ne? pomaaaagajte.

polona2 -> jokica (23.2.2005 19:19:42)
Meni se je to dogajalo zaradi nosečniških hormonov :zmeden:???

Anonimen -> jokica (23.2.2005 19:22:51)
Zakaj dojenčkih :zmeden2:, sej dojenčki ne jokajo za vsak drek. Če ti tole resno sprašuješ, preveri, če nisi morda v kakšni depresiji, če se pa hecaš, pol se mi pa danes ne da:-((

frutka_ -> jokica (23.2.2005 19:40:31)
Prav je da jokaš, ker imaš potem prostor za veselje...solze so biseri...:angel:

puncica -> jokica (23.2.2005 19:50:22)
Ma tud jaz sem taka, ko me kej prizadene, razjezi, kaj nepravičnega zgodi pa kar koli, pa če je to sam to da moj dragi ne naredi kar reče. Evo jaz v jok:((, pa se derem na njega, pa se zraven jočem:)- Ma kaj sem pač zlo čustvena oseba in se ne sekiram. Vem pa da se včasih prav zadržujem, da mi ne bi solze tekle a mi ne uspe Ja no smo pač bolj čustvene, ne vem kaj bi bilo pri tem narobe. Jaz se ne sekiram Ko sem bila najstnica me je mami kej nakurila in sem jst kr zraven jokala, al pa ko sem dobila šus, sem prišla k njej v službo, pa je že pri vratih vidla da je neki narobe:)-:)-

srnica -> jokica (23.2.2005 20:05:10)
Lucika, ne se sekirat.Si pač bolj čustvena oseba in čeprav te jezi, se nimaš ničesar sramovati. Ti kar joči, če ti pomaga :rozica:

lucika -> jokica (23.2.2005 20:07:59)
ne hecam se. nisem noseca. menda tud v depresiji ne, vsaj vem še ne... očitno tako kot puncica, izredno čustvena. danes me je sefica nekaj napizdila, da sem rekla, kar nisem. pa ji nisem mogla dopovedat, ne da bi mi solze tekle. grozno. delam tri tedne, pa se ze jocem. kak me naj resno jemlje, tako? pa si dopovedujem, ne ne ne ne. pa nic. moj mi rece, kaj zaj se bos pa jokala? buf, se ze vsuje... tolk sem ze stara, da bi se lahko tole nehalo... pa se ne. traja pa odkar vem za sebe:(

puncica -> jokica (23.2.2005 20:17:55)
Citiram: moj mi rece, kaj zaj se bos pa jokala? buf, se ze vsuje... To pa tud jaz poznam :)-:)-:)-

luna39 -> jokica (23.2.2005 20:19:39)
Jok ni prav nič novega. Se ga da obvladovati ali pa ne. Odvisno od situacije v kateri smo. Nekateri lahko jok spretno prikrivajo, drugi ga komaj zadržujejo in čez čas izbruhne iz nas. Se ga pa da obvladovati, napr: veliko moramo delati na nas samih, se analizirati, z mislimi obdelati vse naše šibke točke, ki jih imamo in ugotoviti, kako se odzvati na njih, ko smo pač primorani. Jok so naša čustva in če čustva niso pošlihtana je malo težje. Zato moramo veliko delati na sebi, na naši psihi, razčiščevati sproti vse probleme, skrbi, če se le da. Tako bomo lažje sodelovali v pogovorih, v družini, s prijatelji in tudi v službi. Sliši se enostavno, pa vem da ni. Sem sama tud veliko delala na sebi in sem vesela, da sem spoznala, kdo sem in koliko zmore moja psiha, čustva. Da sem sama svoj gospod, in da sprejemam odločitve, ki so pomembne v vsakdanjih trenutkih tako doma kot pri otrocih..... Le čas je potreben da dozoriš.:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

luna39 -> jokica (23.2.2005 20:23:03)
Jok ni prav nič novega. Se ga da obvladovati ali pa ne. Odvisno od situacije v kateri smo. Nekateri lahko jok spretno prikrivajo, drugi ga komaj zadržujejo in čez čas izbruhne iz nas. Se ga pa da obvladovati, napr: veliko moramo delati na nas samih, se analizirati, z mislimi obdelati vse naše šibke točke, ki jih imamo in ugotoviti, kako se odzvati na njih, ko smo pač primorani. Jok so naša čustva in če čustva niso pošlihtana je malo težje. Zato moramo veliko delati na sebi, na naši psihi, razčiščevati sproti vse probleme, skrbi, če se le da. Tako bomo lažje sodelovali v pogovorih, v družini, s prijatelji in tudi v službi. Sliši se enostavno, pa vem da ni. Sem sama tud veliko delala na sebi in sem vesela, da sem spoznala, kdo sem in koliko zmore moja psiha, čustva. Da sem sama svoj gospod, in da sprejemam odločitve, ki so pomembne v vsakdanjih trenutkih tako doma kot pri otrocih..... Le čas je potreben da dozoriš.:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

luna39 -> jokica (23.2.2005 20:24:45)
Joj, tako počasi melje, da sem zgleda še enkrat vpisala.:(

Anonimen -> jokica (23.2.2005 20:51:51)
Še ena cmera se javljam.

puppa -> jokica (23.2.2005 22:52:41)
Jz bi pa raj vidla da bi bla jokica (čeprav me to pri drugih ful rakuri, da se za vsak drek jokajo)... kot pa takole... ko se za vsako figo razjezim... al pa če me kaj prizadane... tega ne morem povedat pa tiščim v sebi pol pa eksplodiram..... me raznese ko bombo.... Zadnje čase za vsako figo.... Kk naj se navadim jokat namest da me raznese?;) Oki sej je mal v hecu napisano..... sam predlogi so pa vseen dobrodošli.

polona2 -> jokica (23.2.2005 23:00:13)
Tudi to se mi je dogajalo zaradi nosečniških hormonov, včasih sem bila res :kuza:...

Stran: [1]