Ne popuščati=iti z glavo skozi zid?

Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja

Sporočilo

taška30 -> Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 12:58:09)
Tole se sprašujem že od včeraj zvečer. Kje je meja med biti dosleden, ne popuščati in pretiravanjem/'maltretiranjem' otroka? Včeraj zvečer smo imeli 'dogodek' v kopalnici. Naša 3 letnica, ki je sicer najhujše napade trme že zdavnaj dala skozi in se da v glavnem vse zmenit z njo na lep način, se je odločila, da ne bo po kopanju pospravila svojih cunj v koš za perilo, ležale so na tleh. Ji lepo rečem: NE, rečem drugič, tretjič: NE, daj ti. In me izzivalno gleda. Rečem naj pospravi, da se bova uštimali do konca (zobje, pižama) in grem ven za 1 minuto. Pridem nazaj, sedi na tleh in se cmeri - ne hud jok, pač cmerjenje užaljene 3-letnice. Hodim na 5 minut prijazno spraševat, če je že pospravila, je spremenila svoj NE v 'ne morem, sem zaspana'. Naj samo povem da je to larifari, ker nikoli ne zaspi pred poldeseto deseto (ker spi v vrtcu, zvečer ni tako zaspana in pač bluzi po svoji postelji), ura je bila pa malo pred deveto. Jo pustim 2x noter za 10-15 minut. Ne pomaga. Lahko bi sicer prišla ven, je nisem zaklenila, niti prepovedala, ampak se je raje cmerila noter. No, po kakšni uri sem uvidela, da bo prej zaspala od utrujenosti na ploščicah kot pa vrgla gate v koš, sem (že zelo jezna) prišla noter, jo brez besed oblekla v pižamo, postavila koš na sredo kopalnice, ga odprla, prijela njeno roko in na silo (kao da ona sama daje) zmetala cunje v koš. Itak se je otepala 300/h, ker sem jo pač prisilila, ampak OK, sem hotela da je po moje. No, saj v končni fazi nisem bila dosledna, mož je rekel, da bi jo pustil tam, dokler ne bi ubogala.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Potem sem jo nesla (vreščečo) v posteljo, lahko noč in šla (nič pravljice, nič poljubčka). Po 10 minutah dretja se je zbruhala na tepih (od same trme, ihte in joka se ji je dvignilo). Smo počistili brez odvečnih besed, potem je zaspala. Danes zjutraj je bila dobre volje, sicer se midve še nisva videli, se bova po vrtcu. Zdaj pa ne vem, a sem šla res z glavo skozi zid? Če zdajle pomislim, da je sedela 1 uro tam na tleh kopalnice zaradi ene tako brezvezne stvari?!? Samo po drugi strani, se je pa točno videlo, da mi zanalašč kontrira. A sem fejst usekala mimo?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Kako se jih lotite, ko vam direkt v obraz rečejo ne in ne ubogajo?

Mišni -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 13:04:11)
Zdaj pa ne vem, a sem šla res z glavo skozi zid? Če zdajle pomislim, da je sedela 1 uro tam na tleh kopalnice zaradi ene tako brezvezne stvari?!? Ne, nisi šla z glavo skozi zid, ampak si čisto prav naredila. Edino da jaz ne bi niti slučajno čakala eno uro, ampak bi tako, kot si ti na koncu, ukrepala že prej. BVrez skrbi, da si bo zapomnila tale incident. Zdaj je že toliko stara, da si ga bo prav dobro. In bo vedela, da znaš biti huda. Kar je prav. Naslednjič ji boš lahko smao zagrozila, če bi rada, da bo spet tako, kot je bilo včeraj, in bo ubigala. Najbrž. Če bo tako, kot je bilo pri nas. Pa to z bruhanjem je tudi bilo enkrat, ko je bil zaprt v sobi zaradi kaj pa vem česa. Pač je nekaj maltretiral vse okoli sebe, kot je ene parkrat naredil. Ampak si je tudi dobro zapomnil in ve, da z mano ni heca, kadar sem huda. Tako da se kar pomiri in nič imeti slabe vesti. Prav si ravnala, otrok mora vedeti, da mu starš postavlja meje. Med drugim se na ta način počuti tudi varnega, tako da je vse to zanj samo dobro.

Andre -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 13:08:24)
Vsekala mimo? Ne vem. Vem pa samo, da ni to še nič proti izpadom v puberteti. Verjemi, doma imam 15-letnico, 11-letnico in 3-letnico, kot ti. Mislim, da si pretirano reagirala, mala je le imela napad trme. Zaradi vsega pa ste imeli še čiščenje po bruhanju. Tudi jaz zagovarjam doslednost, ampak včasih pa le vidim, da v tistem trenutku rinem z glavo skozi zid in pač popustim in naredim sama. Saj vem, da to ni prav, ampak verjemi, da se mi več ne da z vsako posebej se kregati. Saj drugič vse naredijo tko kot je treba. 3-letnica pa le trenutno preizkuša svoje moči. Jaz bi na tvojem mestu pač pustila stvari na tleh in bi ji zjutraj pokazala. Tudi to smo že prakticirali in je zaleglo. Drugač pa je res, kar pravijo - mali otroci, male skrbi, veliki otroci - velike skrbi.

taška30 -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 13:18:23)
IZVIRNO SPOROČILO: Mišni Ne, nisi šla z glavo skozi zid, ampak si čisto prav naredila. Edino da jaz ne bi niti slučajno čakala eno uro, ampak bi tako, kot si ti na koncu, ukrepala že prej. Točno to ja. Če bi vedela, da se bo končalo kot se je. Tako sem pa pač mislila, da bo popustila, če bom dovolj vztrajna/dosledna. Pismo, je težka ta vzgoja.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Puberteta?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Raje ne razmišljam. Obe bosta v puberteti, jaz pa v meni. Jao meni.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image]

Volga -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 13:24:01)
Težko ti karkoli svetujem (ja, zakaj pa potem odgovarjam [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]), ker se s takim problemom nisem srečala. Ne vem, moj ni tako trmast. Bi pa jaz verjetno, no, saj si ti tudi verjetno, ga probla na to foro, češ, daj brž, da bova potem pravljico prebrala, drugače ne bo časa, ...nekaj na to foro no, da bi ga pritegnilo. Moj bi potem zagotovo ukrepal, za tvojo pa ne vem.

Mišni -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 13:29:39)
IZVIRNO SPOROČILO: taška30 IZVIRNO SPOROČILO: Mišni Ne, nisi šla z glavo skozi zid, ampak si čisto prav naredila. Edino da jaz ne bi niti slučajno čakala eno uro, ampak bi tako, kot si ti na koncu, ukrepala že prej. Točno to ja. Če bi vedela, da se bo končalo kot se je. Tako sem pa pač mislila, da bo popustila, če bom dovolj vztrajna/dosledna. Ja no saj, nič hudega, je pač tako bilo. Edino tisto, kar je predlagal tvoj mož, da bi morala še čakat in vztrajat, da mala samo pospravi, to se mi pa res zdi maltretiranje otroka.

aluš -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (20.6.2008 14:12:45)
Ja, zame je to prehuda doslednost. jaz ne delam tako, nimam ne živcev, pa otroci se mi ne vem zakaj smilijo. Pa ne razumet, da si ti ravnala narobe, jaz pa delam prav. Pri dveh otrocih (11 let in 4 leta) mi tudi pri tretjem (če bi ga imela) najbrž ne bi bilo čisto jasno, kako natančno ukrepati v takem primeru. Dva otroka nista enaka, en in isti otrok tudi vedno ne reagira enako, kako naj starši potem vemo, kako vzgajat npr. v tvojem primeru. Saj potem, ko je "vojna dol", si že lahko pameten. Je, pa tako, jaz imam postavljena neke prioritete, pri katerih ne popuščam, pri nekaterih stvarih sem pripravljena na kompromise (to bi bil recimo ta primer), za ene stvrai pa se mi pa pri dveh otrocih (od tega eden leze v puberteto in bo ravnokar prekašal tamalga po tem s kakšnimi forami prihaja), ne ljubi več po tleh metat, ker ugotavljam, da ni vredno. Pri nas pri tamalem bi v tem primeru še najbolj palilo tisto od Volge: " daj brž poberi, mene tako hrbet boli, greva potem pravljico prebrat, tisto ta novo knjigo. Skoraj sigurno vžge. Na mus, da mora pobrat, bi bil naš še opolnoči v kopalnici, pa cela vas bi ga slišala kako se dere, je trmast ko 100[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]. Ima roge, po horoskopu je kozorog. Ampak človek vsak večer nima živcev za take vice, potem se nam pa mal dogaja. Jaz priznam, da je večkrat tudi od mojega razpoloženja odvisno kako reagiram, pa vem da ni prav, ampak ne morem iz svoje kože. Saj se probam kontrolirat, ko vidim, da sem zoprna, ampak vedno ne gre, sploh če se še smrkca odločita, da bosta zoprna.

lelaval -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (21.6.2008 6:30:48)
Pri nas pri tamalem bi v tem primeru še najbolj palilo tisto od Volge: " daj brž poberi, mene tako hrbet boli, greva potem pravljico prebrat, tisto ta novo knjigo. Skoraj sigurno vžge. Na mus, da mora pobrat, bi bil naš še opolnoči v kopalnici, pa cela vas bi ga slišala kako se dere, je trmast ko 100 . Ima roge, po horoskopu je kozorog. Ampak človek vsak večer nima živcev za take vice, potem se nam pa mal dogaja. Jaz priznam, da je večkrat tudi od mojega razpoloženja odvisno kako reagiram, pa vem da ni prav, ampak ne morem iz svoje kože. Saj se probam kontrolirat, ko vidim, da sem zoprna, ampak vedno ne gre, sploh če se še smrkca odločita, da bosta zoprna. Lahko bi rekla, da sva si enake - tudi jaz uporabim nekje takšno taktiko. In tudi z razpoloženjem se strinjam.

Pobalami -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (21.6.2008 21:50:59)
Jaz sem nekaj takega kot pišeta andre in aluš. kaj je prav ne vem, odvisno pa je tudi od otroka. Jaz nisem zelo dosledna, v tvojem primeru bi pri meni cunje ostale na tleh. Pospravil pa bi jih drugi dan. In to ponavadi brez problemov. Niman niti energije, da bi bila zelo dosledna. Ponavadi so kakšne preusmeritve pozornosti, kakor pišete taktike, dobrodošle ampak se nam ne da vedno. Če sem čist poštena tudi pri sebi nisem dosledna [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].

Gina -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (21.6.2008 22:28:04)
Jaz se že na začetku odločim ponavadi, ali mi je tista stvar pomembna ali ne. Te točke ne smeš preskočit. Tudi vedno imaš čas za razmislit, kako in kaj, nikol se glih tolk ne mudi. Če mi ne bi bilo tolk pomembno, bi ga probala na foro vržt, pa se hecala, pa kaj vem kaj, pa v končni fazi bi mi bilo itak vseeno, če pobere al ne. Če pa bi se mi zdelo, da me nalašč ...., pa če bi mi bilo to pomembno, potem pa ne bi čakala tako dolgo, da bi ga puščala samega, da bo tisto naredil, ker če je otrok dost trmast itak ne bo, za nobeno ceno....pa tudi, ker enostavno nisem tip človeka na dolge proge, poleg tega sta dva od mojih otrok pri ignoranci zihr bolj trmasta kot jaz, zato se grem malo drugačen način. Najprej rečem lepo, pa spet lepo, pa odločno, potem sem že zelo stroga... Potem stojim tam, ga gledam zelo direktno v oči z zelo resnim izrazom, pokažem na cunje, ki so za pobrat, ali za karkoli pač že gre in rečem: ****, s teboj govorim, poglej me v oči! Ko me pogleda rečem: Naredi to TAKOJ! Ves čas stojim kot kip in kažem na tisto reč. Če se meče po tleh, ga pač primeš za roko, ga dvigneš in zahtevaš, da stoji in pobere, seveda takoj. IN stojiš in ne odstopaš, ponavaljaš svoje zelo zares, dokler ni po tvoje. Če si dovolj tečen, bo to naredil. Še čist vsak je, če sem si kaj v glavo vpičla dost ornk. Zato ti pravim, da takoj prvi hip, ko se začneš to iti razmisli, ali se boš šla ali ne, ker ko začneš ni turning back. Jaz pri tričetrt rečeh ne vztrajam, že takoj razmislim, da je to meni brez veze, ne dost pomembno, pri četrt rečeh pa se mi zdijo tolk pomembne, da se pač odločim, da bo po moje. Ne smeš niti za sekundo podvomit, da bo otrok tisto naredil,niti za sekundo podvomit, da boš dosegel svoje, že videt ga moraš tisto delat in garantirano deluje. Te reči so več ali manj v glavi, ker otrok točno in natančno ve, kaj lahko še spelje in kje so vibracije v zraku take, da obstaja možnost, da mu ne bo treba. Uredi svoje vibracije in dejanja na Zdaj bo po moje... pa imaš rešitev tu.

massylou -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (22.6.2008 13:47:53)
Sama bi najbrž naredila tako, da bi rekla, da danes pa bova izjemoma skupaj, da ji bom pomagala, ker je res utrujena. Da pa je to drugače samo njeno opravilo. Tako bi obrnila, da dejansko naredi sama, ampak da si kao pomagave. Poskusila bi tako. Če ne bi palilo, pa ne vem. Bi vztrajala.

TiaSara -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (23.6.2008 10:03:39)
Pri nas pa to poskušamo prakticirati drugače - to da bi jaz kaj na silo pri nejmu poskušala se mi ne zdi smiselno, ker bo kmalu prišel dan, ko bo močnejši od mene. Najprej se je treba odločiti ali gre za nekaj kar je nujno (pri nas je to bolj malo stvari, npr.pranje zob in podobno). Pospravljanje je nekje vmes - je zaželeno ampak pri tem vedno sodelujemo in ga poskušamo k temu pripraviti na šaljiv način. Če ne deluje, potem mu postavimo pogoj - ti pospravi, potem pa gremo brat pravljice. In to mu ponovimo parkrat, potem dobi ultimat - preštejem do tri, če v tem času ne boš pospravil, ne bomo brali pravljice. In tega se 100% držimo. Ponavadi deluje, če pa ne, pa potem res ni pravljice. Sicer sledi jok, ampak ne pomaga. Je pa res, da pride kak dan, ko vidiš vnaprej, da otrok več ne funkcionira normalno - zaspan, nataknjen, joka za vsako malenkost... takrat se takim situacijam izogibamo (raje kar jaz pospravim, ne da bi mu sploh rekla naj on). Naš je precej trmast otrok, tako da s kakšnimi prehudimi vztrajanji ne bi nikamor prišli. Takole pa smo se navadili krmariti okoli čeri. Kakšna je pa tvoja mala pa veš ti sama - verjetno je od časa do časa dobro biti vztrajen, kadar vidiš, da ti poskuša le kljubovati. Ja, vzgoja res ni nekaj enostavnega! V vsakem primeru pa se ne rabiš sekirati za nazaj, mali nisi prav nič škodila! Če boš pa zaradi tega premislila in se odločila, kako boš v bodoče reagirala v takih situacijah, pa bo iz tega sploh prišlo precej koristnega.

honey -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (23.6.2008 14:49:49)
Pri nas je mali oven, jaz pa bik (po horoskopu, seveda [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). In moram reči, da sem še vseeno jaz bolj trmasta kot on - pa že on je zelo. In najini rogovi velikokrat zaropotajo - ampak v 99 % primerov zmagam jaz. Pa niti ne več s kakšnim hudim pregovarjanjem. Enostavno mu vzamem najljubšo igračo in mu zagrozim, da jo bom vrgla v smeti. Če je on tako žleht, da me ne uboga, ko ga nekaj prosim, mu povem, da tudi jaz njega ne bom ubogala, ko me prosi, da mu igrače ne vržem stran. In se je kar lepo že navadil pospravljat za sabo. Mi sploh ni treba nič več reči, že sam pospravlja.

Anonimen -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (23.6.2008 14:55:51)
Kje je meja med biti dosleden, ne popuščati in pretiravanjem/'maltretiranjem' otroka? Potem sem jo nesla (vreščečo) v posteljo, lahko noč in šla (nič pravljice, nič poljubčka). Zdaj pa ne vem, a sem šla res z glavo skozi zid? Dobro vprasanje...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Nimam odgovora, na splosno. V tem primeru bi rekla, da si sla z glavo skozi zid samo s tem, da si jo ignorirala pred spanjem. Sama tega ne prakticiram, jo vedno poljubim pa ce je se taka huda ura in povem, da se ni lepo obnasala. Kje je meja, pa ne vem. Odvisno od situacije, njenega trenutnega razpolozenja in enako tudi mojega.

aezzy -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (16.7.2008 15:52:00)
Ne vem, mogoce bom usekala cisto mimo, ampak a kdaj pomislite, da se vam določen trenutek tudi ne da kaj pospravit in si rečete: ah, bom pustila za kasneje? ja, ja, vem, pa doslednost, pa vzgoja, pa mora se nauciti reda....potem se ga pa tudi mi drzimo kot pijanec plota in ne puscajmo neopravljenih stvari za kaksen drugi dan. In če kdaj ne pomijete posode ali pospravite koša za perilo ali ne zlikate - nimate reda? Ali niste vzgojeni? ne, imate red in ste vzgojene, samo takrat se vam pac ne ljubi. jaz sem dobila super nasvet, ko sem bila noseca: ce bos trmarila ti, bo otrok se 100 bolj. In na koncu bo zmagal s tem, da te bo spravil cisto ob zivce in bos naredila se kaksno neumnost, za katero ti bo takoj zal. in tega se drzim. PO moje nekje so meje med ne popuščanjem in iti z glavo skozi zid. Kar je bilo tu opisano je iti z glavo skozi zid in nima veze z nepopuščanjem, kar je bistveno milejša oblika. da ne bo pomote, sploh ne mislim, da si slaba mama ali kaj podobnega, ker te sploh ne poznam, povem samo moje mnenje.

lilka -> RE: Ne popuščati=iti z glavo skozi zid? (18.7.2008 9:47:49)
Jaz enostavno ne znam tega komentirat, se strinjam prav z vsemi, ki ste kaj napisale, vse se mi zdi nekako smiselno, samo v tistem trenutku, ko si jezen ne obvladuješ sam sebe toliko, da bi razmislil, katera finta bi bila najbolj prava za uporabit. Tako pač je, skušaš narediti najboljše, pa ga včasih pomočiš..... Moja je stara 15 mesecev in se mi prav zdi, da gremo s to vzgojo v neko smer, ki vodi v razvajenost, pa kakor koli obrneš in olepšuješ z izrazom zahteven in drugačen in energičen, naša je enostavno razvajena, ker smo ji preveč popuščali in zdej se lahko pogledamo kot v ogledalo najprej jaz, potem mož in še babi zraven, ker živimo skupaj. Ko razmišljam ugotvaljam, da smo se včasih preveč ukvarjali z njo, prevlikokrat reagirali ko nebi bilo treba in zdej se pa ne igra sam niti minute, še na WC sem jo do nedavnega s sabo nosila, zdej gre sam za mano, z možem ne moreva ne skupaj jest ko prideva domov, ne kavice zjutraj popit, ne enga pokadit, tako pač je in pol sem utrujena, tečna, naveličana, pa sem si čsito sama kriva, ker sem popuščala ko bi mogla bit bolj dosledna, zdej ko me pa živčno naredi bi jo pa najraje mahnila(pa je še nisem in upam, da jo nikoli ne bom) in morem zelo zobe stiskat in globoko dihat, da se pomirim in ji neko stavr lepo in odločno prepovem, preusmerim pozornost ali ignoriram, čeprav se včasih začne že ob pol šestih zjutraj ko se oblačiva[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]....zdej ko je začela hodit, je mogoče malo boljše in upam da se bo popravilo, ker pred tem je blo pa nevzdržno, res vsako sekundo dneva samo z njo preživet in nič nisem mogla zraven naredit, če ne je pa tulila tako dolgo da je bruhnila. Eh sej ne vem kaj še naj in kako naj, pa se tolažim, da bo boljše ko bo še zrasla, čeprav vidim, da se ostali 15 mesečniki znajo prav lepo nekaj časa sami igrat, naša pač ne, se nikoli ni in ne vem kdaj se bo toliko sama zamotila, da bom lahko vsaj en čik na balkonu skadila da nebi tulila ali vame drezala, pa ni važnko kako jo skušam zamotit..... Eh, zdej sem se izpovedala.......

Stran: [1]