|
VANILI -> RE: Desetke007 part 4 (18.8.2008 19:42:51)
|
helou na hitro, potem pa bolj podrobn zvečer
ko sem že milijontič prebrala vse o nevrofibromatozi na vseh straneh interneta, se vsakih 5 minut zjokala, da mi je hotlo glavo raznest, sva peljala z mojim teotka k pediatrinji. Ko sem ji povedala, kaj je, sem valda planila v jok, pa me je pomiria, še preden ga je pogledala, češ da je to zelo redka bolezen, potem pa jaz njej vse o vsem, sem ji dajala kontre ampak samo zato, da bi ona mene prepričala, da mu ni nič.
no na kratko, pregledala ga je, je skoraj sigurna, da je le pignmentaija, pa še skravžlan je, taki pa naj bi imeli posebno vrsto kože, no rekla je, da bi moral imeti res smolo, da bi imel to bolezen. Ampak da me pomiri, mi je dala vseeno napotnico za nevrologa, ampak je rekla, da verjetno mi bo povedal isto kot ona.
torej, moj mi je zaprl računalnik in rekel, najse ne mučim več s tem, ker ... mah Kasija, ne vem, kok ste vi meli psihiatrije na faksu, mi smo jo celletnik in vsi po vrsti smo bli duševni bolniki tisto leto. Isto je s tem, mi je nekak poskušala razložit, če se preveč poglobiš...
no, skratka, važno je, da sem malo splezala iz luknje in malo sem pomirjena. Vseeno pa bom ga jutri naročila na pregled, žabota mojega malega.
služba: jutri grem na razgovor 18km iz Litije, v ruralno šolo, kar bi mi ful odgovarjalo, mala šola, kmečki otroci - pa n imam nič proti mestnim, ampak se mi zdijo nekako manj pokvarjeni. Se i zdi, da bi lahko bolj pristen stik mela z njimi. No, jutri bom več vedla. Pa jutri me kliče ravnateljica s te šole. No, konec koncev bom lahko še izbrala.
Ampak, zanimivo je to, da v takih težkih trenutkih ni izbire: samo ena velika želja, ki, če je uresničena, imaš in zmoreš vse: ZDRAVJE.
|
|
|
|