marta2
|
Izčrpana sem:zmeden:, utrujena do konca:zmeden:, vse kar me drži sta nasmeška mojih princesk;);). Nisem v poporodni depresiji, vendar se resno sprašujem kam pelje moja veza. Saj ga imam rada, vendar zdaj v tej krizni situaciji ni izpolnim mojih pričakovanj in moram reči, da sem zelo razočarana nad njim. Ko pa vas berem so vaši partnerji in možje zlati. Skratka, midva nisva več najmlajša in za njim je ponesrečen zakon, žena ga je zapustila kmalu po porodu. Ko sem zanosila :nosecka:sva bila presrečna in ko sva zvedela za dvojčka pa sploh:bravo:. Po porodu je izkoristil vse možnosti očetovskega dopusta, vendar ga ni bilo skoraj nič doma. Uradno je delal honorarno, vendar imam občutek, da se je namenoma umikal. Vračal se je utrujen, jaz sem bila pa doma utrujena, saj veste kako je z dvema novorojenkama po carskem rezu, pa še čisto brez pomoči. Ker njegova mama ni v nobeno pomoč (do sedaj nista deklici od nje dobili niti ene pleničke, pričakuje pa pomoč svojega sina, ker je uboga), je še moja starša odvračal od nas. Res da se nisem doma nikoli razumela, vendar sta zdaj vseeno ugotovila, da pregorevam in mi pomagata po svojih močeh. Moja starša sta namreč zelo ponosna na dvojčici, še bolj zato, ker je tudi moj oče dvojček. Sama sem za vse, partner ju sem ter tja pomerka, nahrani in previje, to pa je na žalost tudi vse. Vendar vsak teden veselo pripelje svojega sina iz prvega zakona (s katerim ni imel stikov prvih skoraj deset let), zdaj pa je ves vesel in ga sem vozi. Tamal nas niti ne pogleda, če pa katero od nas po pomoti pogleda je to ubijalski pogled, ampak se hodi k nam učit. 14 dni po porodu ga je pripeljal sem učit in ga vprašal kaj bo jedel. Jaz sem bila cel dan sama s tamalima, lačna kot volk in potem vpraša tamalga kaj bo jedel, ne mene. Takrat je bilo preveč in sem mu povedala, vendar ga še vedno vozi, ker si ful želi, da bi se otroci razumeli med seboj in da se tamal ne bo čutil prikrajšanega. Tamali poznata vse moje sorodnike, saj ju oblačijo in nosijo plenice,skratka sta oboževani, njegovega sina in njegovo mamo pa... In ta kreten od mojga desca sanja o enakosti........
Mogla sem to napisat, ker popizdevam. Pa še te smotani lasje so mi začeli v šopih izpadat, pa še redit sem se začela. Včeraj sem mu rekla, da sem v depri in me vpraša zakaj - domov je prišel pa ob pol desetih. Zakaj? Zato, ker me je razočaral, ker ga ni takoj po službi takoj, ker doma klepeta po telefonu s svojim sinom čisto brez skrbi medtem ko tamali jokata, zato ker mi ne nosi več daril:darilo:, zato ker sanja o tem, da bomo peljali njegovo mamo s seboj na morje:hudicek: (v vseh osmih letih mi ni npr. še nikoli čestitala za rojstni dan), zato, ker imam občutek, da me nima več rad. Saj vem, da življenje ni pravljica, vendar vem, da bi moralo biti drugače. Tamali bosta stari tri mesece, tko, da bo še kar nekaj časa naporno.
Upam, da ni to prebral, ker bo potem še užaljen.
LP izčrpana mamica:( veselih deklic:duda::duda:
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
