|
Timica -> Usmeritev pri vzgoji 3-letnice (11.6.2008 8:46:27)
|
Pozdravljene.
Sem prečitala kar nekaj tem na vzgojo 3-letnic in mi vaši odgovori prav pridejo. Tokrat bi vas prosila, če me usmerite kako reagirat pri naši situaciji. Pri jutranjem obredu umivanje-oblačanje za odhov v vrtec imava včasih pravo polomijo. Ponavadi se to dogaja, ko sva oba z atijem doma. Bom napisala kar konkretni primer: danes zjutraj se zbudiva, pocartava in sledi odhod v kopalnico, obe dobre volje. Sledi umivanje zobkov, malo ona sama, malo mora mami pomagati. Ampak danes ne, sitnari, da si bo sama umila zobe. Itak, da je iz klubovanja enkrat potegnila ščetko sem ter tja in umivanje končano. Ji razložim zakaj ji moram še jaz pomagat (najmanj 5-krat) in ona še kar vztraja pri svojem in potem izgovori bo ati, ko pride ati bo mami itd.. Bolj kot ne jo nasilom umijem in uredim, jo pocartam, da se umiri in se zmeniva, da se greva oblačit. Ko sva se zbudili in je vidla kaj bo imela danes oblečeno v vrtec je bila ful navdušena. Ko se začneva oblačit ne te majce, ne teh hlač in ne čevljev, ki jih je sama pripravla, ker mami ni pravih nastavla. Ne, potem je želela tiste, ki jih je mami pripravla. Skratka zjutraj pol ure dretja, ne-jev, solz in ne vem kaj še vse. In ko jo ati vpraša, če pripravljena za odhov v vrtec, ona reče: mami je rekla, da se morem urediti.
No, podobne reakcije, se pojavljajo tudi pri drugih situacijah. Zanima me, kako naj reagirava v taki situaciji (ne-jev, cmuljenja, upiranja, dretja) pri nekaterih opravilih, pri katerih zamene ne obstojajo odstopanja. Moram priznat, da sem karatker, ki mi takšne situacije kar pošteno poženejo kri po žilah in bi želela mirna jutra za vse tri.
Hvala za nasvete.
|
|
|
|