|
ronja -> preventiva proti ljubosumju (10.6.2008 10:55:40)
|
Pozdravček!
Dolgo me ni bilo, ker mi ni bilo slabo in sem bila na porodniški in sem lahko počela kaj drugega kot visela pred računalnikom (in morala počet kaj drugega glede na tamalo;). Ampak zdaj mi je spet slabo in to pomeni, da prihaja novi član oz. članica in zato bi se rada čim boljše pripravila, da bi bilo med malim čim manj ljubosumja (pa še mala spi - čudo in je treba izkoristit;)... In kot vedno zagovarjam bolje prečiti nego lječiti zato sprašujem.
Razlike med njima bo 1,5 leta, prva je punčka, za drugega še ne vemo, ker je še prezgodaj. Vem, da je ljubosumje pri tako malih otrocih normalno in ne mislim zganjat panike, če bo ljubosumna na sestrico/bratca. Vendar pa bi seveda rada to ljubosumje zmanjšala na minimum - ne samo tega, kako se bo izražalo ampak prav njene občutke bi rada naredila čim boljše, saj navsezadnje v taki situaciji najbolj trpi ljubosumen otrok in ker jo imam rada, bi ji rada to čim bolj olajšala...
Mogoče so bo komu zdela grozna primerjava, ampak malo naju navdaja z upanjem to, da imamo zelo staro psičko, ki je imela 15 let, ko se nam je pridružila najina razbojnica in jo je zelo dobro sprejela - kljub velikim dvomom okolice - ker nikoli ni bila navdušena nad malimi otroci, jih nikoli ni videla, ker smo bili mi že večji, ko smo jo dobili in je bila navajena, da se samo njo crklja (no, zadnja leta ni več zganjala ljubosumja, če sva se midva objemala, na začetku pa grozno).
Predno sva dobila razbojnico, sem sprašelala, kaj vse lahko naredim, da bo psički čim lažje (tu in pri pasjih strokovnjakih) in dobila nekaj prav uporabnih nasvetov, ki so po moje pomagali, da se imat zdaj radi in da je psička tako potrpežljiva z 11 mesečno punčko, ki hoče cukat, lazi za njo,... Tu se je torej preventiva super obnesla in zdaj bi rada nekaj takega še za otroke... Vem, da je to bolj komplicirano, pa vendar, če ima kdo kake nasvete, bom vesela!
Torej: moje vprašanje je zelo enostavno: kaj vse pomaga preprečevati ljubosumje? Do zdaj sem zbrala naslednje nasvete (nekatere sem pobrala lani na materinski šoli, ker sem itak vedela, da mala ne bo zadnja, druge pa sproti):
- ok, najbolj osnovni nasvet je verjetno, da naj ne delata starša ali drugi prevelikih razlik med otrokoma, vendar je to pri dojenčku in 1,5 letniku precej težko, ker potrebujeta druge stvari...
- mama mora imeti poseben čas v dnevu, ki je namenjen samo prvorojenki - kadar potem mora podojiti ali previti mlajšega in prvorojenka nekaj hoče od nje, ji lahko reče, da trenutno res ne more, da pa bo z veseljem vse to pogledala in počela z njo v tistih njunih uricah - naj bi bilo vsaj pol ure na dan in redno vsak dan, brez izjeme... Lahko je tudi daljši čas ob vikendih recimo, samo mora bit reden, da se otrok en počuti okrog prinešenega (bomo disciplinirani;)
- seveda da prvorojenko še vedno oba starša cartata in ji povesta, da jo imata rada in da sta ponosna nanjo, ker je tako velika in sta vesela, da ima rada svojega bratca/sestrico (ne bo problem)
- otroku govorita o novem dojenčku, še predno pride, ji poveva, od kod pride oz. če jo kaj zanima (to je za naju bolj tak tak, ker mala seveda še ne govori,da bi jo lahko kaj izrecnega zanimalo - vprašanje, če bo razumela, povedala ji bova pa vseeno)
- v porodnišnici naj novi bratec/sestrica "prinese" darilo prvorojencu (bomo poskrbeli;)
- v porodnišnici naj ima mama proste roke, ko pride na obisk prvorojenka, da jo lahko takoj objame (bo oči prej poklical, da bo mami odložila dete;)
- obiski naj prinesejo darila za oba, če že nosijo karkoli, če imajo samo za mlajšega, potem naj imata starša kje v rezervi kaka darilca, da jih potem oni dajo prvorojenki (bomo poskrbeli)
- obiski naj najprej pozdravijo prvorojenko in jo vprašajo, kako se ima,... (po moje ne bo problem, glede na to, da so vsi obiski zaljubljeni vanjo;)
- baje pomaga, če sta oči in prvorojenka zelo navezana, da mu zaupa, da tudi on zna "ritko obrisat" ali kaj podobnega (tu ne bo problemov)
- baje so lahko koristne tudi punčke z vsem pripadajočim, tako da mami in prvorojenka skupaj previjata vsak svojega, ga/jo nosita v slingu/kengurujčku, dasta v avtosedež, nahranita,... (bo dobila)
- če ima mlajši kake probleme in rabi obkladke ali kakšne posebne postopke, si jih navadno želi tudi starejši in jih pač daš še njemu (seveda ne nekih hudih zdravil, ampak saj se da improvizirat s kakimi vitamini, recimo;)
- ker ima več dolžnosti kot mali dojenček, je prav, da ima tudi kakšno pravico več - recimo, da gre lahko vsaj 15 min. kasneje spat
- kasneje naj bi pomagalo tudi, če jim dovoliš skupaj spat (pri novorojenčku seveda ne pride v poštev)
- ko so starejši je fino, če se igrajo igrice, ki sproščajo napetosti: primer je recimo obmetavanje z blazinami ali mesenje testa, pri čemer ga lahko oz. je celo zaželeno, da ga čim močneje mečejo po mizi...
Kaj sem še spregledala? Ali je še kaj takega, kar lahko narediš še predno se drugi otrok rodi? Vaše izkušnje?
Razmišljala sva, da bi se zadnje tedne pred porodom malo več ukvarjala s psičko in malo manj z njo, da ne bi bil prevelik šok, ko bi se rodil novi in enostavno ne bi več mogla pritečt na vsako njeno željo...
Mogoče bi bilo dobro, da bi jo navajala na samostojnost tudi tako, da bi jo dala babicam za dalj časa, da ne bi bila preveč navezana samo na naju - zaenrkat s tem nimamo problemov, ampak te stvari se baje hitro obrnejo... Do zdaj je bila pri babici največ par ur skupaj.
Vsaka ideja je dobrodošla! Jaz sem bila precej ljubosumna na bratca, sestra pa name, samo da tega ni pokazala, ampak je bila vseeno, ker je mama vedno delala velike razlike med najmlajšim in ostalimi otroki. Tega ne bi rada, ker vem, da sem se takrat grozno počutila in tudi zato, ker bi to lahko pomenilo, da si z bratcem ne bi bila tako blizu, kot sva si (hvalabogu sem šla čez to in se danes v gl. smejiva vsemu temu;). Ampak ne veš, kako bo mali odreagiral in navsezadnje lahko ljubosumen malček tudi poškoduje dojenčka... Tak da - to se ne splača;)
|
|
|
|