|
HuAnita -> 365 dni... (9.6.2008 10:57:04)
|
... je minilo včeraj, kar sme nazadnje videla mojega brata živega. Sem že včeraj napisala tule gor, pa me je ene 3x ven zabrisalo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Prišel je tisti dan, nekje opoldne, presenetljivo dolgo ostal pri meni. Čudno, da mi ni bilo čudno, da sva se tako odprto pogovarjala o vsem, po dooooolgem času. Poujčkal je še malega, takrat 10-mesečnega nečaka, si še poskusil moja sončna očala, ko je šel, je še potrobil. Prišel se je poslovit. Samo da tega nisem vedela, dokler ni bilo prepozno.
Teden kasneje je bil kot privid na travmatološkem oddelku. Kazalo je, da še diha, kaj vse zna narediti sodobna medicina, mrtev človek je še topel, pod naježeno kožo sem še čutila utrip. Dovopovedovala sem si, da ne more biti umeten, da bo preživel, četudi bo invalid.
A pomagati mu ni mogel več nihče. Vsak dan molim, da je bil v trenutku, ko je sprožil sprožilec, v trenuku mrtve, in ni trpel še telesno, kot je očitno v notranjosti krvavel že lep čas (kot nam je napisal v poslovilnem pismu).
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
|
|
|
|