|
nejcko -> RE: v današnjem tedniku (6.6.2008 9:51:21)
|
Prispevka nisem gledala, zato ne morem soditi. Sem pa ob podobnih debatah, ki jih tukaj gor ni bilo malo, že dostikrat napisala, da je vedno potrebno ločiti med dvema vrstama revščine: absolutno in relativno. Pri nas v Slo težko govorimo o kakšni absolutni revščini (pri kakšnih klošarjih morda), kajti po merilu svetovne banke se za absolutno revščino šteje življenje z manj kot 2 dolarjema na dan, relativna pa se meri glede na povprečni standard skupnosti (države). In zato vedno znova poudarjam, da nehajte že s tem, da je človek reven samo, če živi v kartonski škatli brez vode in elektrike, da se ga smatra za revnega, ker to ni res - zahodni svet se čedalje bolj sooča z relativno revščino, ki pa postopoma res vodi v abolutno revščino.
Se pa strinjam, da se mogoče res na TV pojavljajo ne ravno tipični primerki revežev, da bi marsikdo lahko sam storil marsikaj, da bi si pomagal, pa tega pač ne stori in raje jamra po tv. Vendar jaz vedno pravim, da so na svetu zelo zelo različni ljudje in zadev ne moremo posploševati, kajti za vsako tako zgodbo stoji zadaj sto različnih vzrokov, zakaj je do nje prišlo. eni ljudje so pač osebnostno in karakterno močni, drugi pač ne, ene beda spodbudi k muvingu, druge totalka zatrokira, eni so izobraženi, drugi ne, eni izhajajo in takih drugi iz drugačnih okolij in družin ... skratka, ozadje je lahko tako pestro, da je res zadeve nemogoče posploševati.
Kar pa se tiče št. otrok v revnih družinah, bi pa rekla takole: vedno so reveži imeli več otrok - zakaj, nimam pojma, ampak verjetno to izhaja deloma iz neizobražensoti, večinoma pa je v ozadju neka "volja po preživetju", popolnoma nematerialistično gledanje na svet, iskanje vsaj enega smisla v življenju (ljubezen), kajti dosti drugega reveži itak nimajo.
Dobro situiran se bo vprašal, kako bo dvema otrokoma omogočil smučanje, reven, ki itak niti sam niti njegovi otroci ne smučajo, pa v to smer sploh ne razmišlja - njemu še en otrok te možnosti (ne)smučanja sploh ne spremeni itd.
Verjetno vam je težko to razumeti, ampak tako pač je. Recimo: jaz si verjetno nikoli ne bom mogla privoščiti enih počitnic na Marutiju, neglede na to ali imam enega ali pa pet otrok ... idejo Maruti sem itak že pokopala[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image], o njej pač ne razmišljam ... pika. Torej niti ne razmišljam, da bi mogla Maruti nuditi svojim otrokom (enemu ali petim). Bom pa zato vseeno imela zelo rada svoje otroke, moj življenjski cilj ne bo Maruti, ampak zdravje otrok, ljubezen, povezanost ... smisel življenja bom pač poiskala v stvareh, ki so mi dosegljive, in ne v nekih iluzornih sanjah.
No, takole pač jaz nekako dojemam željo (revnih) ljudi po več otrocih. O tistih, ki pa s št. otrok delajo računice (za katere verjamem, da jih je resnično zelo majhen odstotek), pa ne bom izgubljala besed, ker to pa so resnično tako osamljeni in specifični primeri, da jih ni vredno omenjati, še manj z njimi delati razna posploševanja.
|
|
|
|