kajsica
|
Tudi jaz sem doživela tako ognjevito ljubezen. Po letih razmišljanja sem prišla do zaključka, da ne vem ali je bila to ljubezen ali ne. Ali je bilo samo nora in divja strast?
Bilo je nekako tako kot ti sama opisuješ! Drhteči poljubi, mravljinčki po telesu, sex fenomenalen.....Bila sva skupaj 2 leti s premori, en brez drugega nisva mogla živet in dihat zrak. Znala pa sva se tudi spičit na polno. velikokrat sem pobegnila od njega (pa ni bil nasilen, ne me narobe razumet), da bi lahko prekinila to vez, pa sem se vedno znova vračala, ker brez njega mi enostavno ni bilo, nisem bila sposobna živet. 2 polni leti sem se vrtela v takem začaranem krogu, vsak prepir sva končala v postelji s še bolj norim seksom.
Ne vem več vzroka (od tega je že 14 let) zakaj sva pravzaprav res končala, ampak vem samo to, da je najino razmerje vodilo v pogubo obeh. Znal me je pripraviti do tega, da se nisem bila sposobna niti malo kontrolirati (pa sem drugače odgovorna in močna ženska), pripravil me je do take mere ljubosumnosti, da sem napadla žensko, ki se je vrtela okoli njega, v glavnem bilo je uničujoče. Vem pa da sem rabila ogromno energije in volje, da sem ga pustila za seboj.
Sedaj semže 13 let s partnerjem, ki me ljubi in spoštuje, prav tako jaz njega in ti povem, da je to prava ljubezen. Saj kot sem rekla, tega kar sem imela z bivšim, niti ne znam pravilno definirat. Vem pa da takšnih divjih občutkov nisem nikoli več imela, take potrebe po človeku. Sedaj je vse leo umirjeno (pa ne preveč, da ne bo pomote  in upam da me razumeš) ampak je lepše, boljše, zanesljivejše.....skratka, to je ljubezen v pravem pomenu besede.
Če sem ga kdaj prebolela? Ma ne vem če sem ga, vem da je šel bolj ali manj ven iz mojih misli, da se je vanje prikradel moj sedanji partner, je pa res, da sem si v prvih letih ga še vedno želela srečati, biti z njim in hvala bogu za dobro prijateljico, ki mi je to preprečila in da bivši živi daleč od mojega rodnega kraja. Če bi ga takrat srečala......bi verjetno pustila za seboj veliko ljubezen in jo zamenjala za golo uničevalno strast (še sedaj sama sebi ne morem verjet kaj se mi je dogajalo z njim in kaj vse sem počela zanj).
Se mi pa še po vseh teh letih prikrade v misli in bi ga še vseeno rada srečala, samo da tokrat vem, da me ne bi potegnil več s seboj v svoje globine. Ne vem zakaj, ampak upam, da se je toliko spremenil se postaral, postal grozen, da me ne bi več spominjal na "nora leta" kot se jih spominjam sedaj.
Poanta tega mojega posta je v tem, da sama razmisli za kaj je pravzaprav šlo? Za resnično ljubezen ali za divjo strast? Kajti, da ti do nekoga čutiš samo strast, to ni ljubezen. Ljubezen jaz pojmujem kot nekaj lepega, nežnega, tudi malo metuljčkov, spoštovanje partnerja in njegovih želj, podporo ko jo potrebuješ, pomoč, enakopravnost.......
Malce razmisli o tem pa boš videla kaj želiš!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
in ljubezen ki mi jo vrača, je tista za katero vem, da se je vredno truditi in ki mi polepša prav vsak dan in ja je močnejša in večja kot sem si to lahko predstavljala, je pa res da je ne morem in nočem primerjati z bivšo ljubeznijo, ker je vsaka zase unikatna. 
.
.
Večkrat si zaželim, da bi še enkrat doživela nekaj takega,čeprav imam moža rada, vendar ta ljubezen je bolj razumska, premišljena in zrela. 
