|
nuala -> RE: ne zdržim več-pomoč (5.6.2008 14:31:00)
|
Mogoče je tak tip, kot moj starejši sin.
Pomaga izključno in samo veliko ljubezni in pozitivna motivacija. Če namreč moj kakšno ušpiči ali ne uboga ga lahko kregam, izoliram, grozim, ignoriram, tudi klofuta je že padla ( sicer nisem ravno pristaš tepeža ampak včasih pomaga ). Nič. vse se samo še stopnjuje in me samo pripelje do roba, on pa vztraja pri nagajanju mrtvo hladen.
Ampak nekako pri starosti 3,5 do 4 let sem ugotovila, da zelo pomaga crklanje, božanje, pohvala, nagrada, pozornost. On je sicer taka nežna duša in za svoja leta odgovoren, samostojen in kar preveč razumen otrok ( vendar ne nadpovprečno inteligenten, indigo ali kaj podobnega ). Mislim, da se mu zdi nekako trapasto, da mu grozim in prepovedujem. Ker takrat, ko to počne, išče samo pozornosti in potrditve, da ga imam rada takega, kot je.
Tako imava midva občasne pogovore o tem, kako sem si želela točno takega fanta kot je on, pa kako lepo je, da ima dolge in močne noge, pa kako ga imajo vsi ljudje radi, ker je tako prijazen in rad pomaga, pa kako ga ima mlajši bratec rad. Pa povem mu, kako mi je bilo dolgčas, ko je bil npr. v vrtcu. In da ga sedaj moram pocrklati, pa zmeniva se, kaj bova zvečer prebrala ali kartala. Ali kateri film bi si izposodila za vikend in ga skupaj pogledala, ko bo tamlajši brat spal. To mu dvigne samozavest in nekako se mu ne zdi, da bi nagajal mamici, s katero se tako dobro razume in ga ima rada. Tudi do mlajšega brata se potem lepo obnaša. Sedaj, pri njegovih 5,5 letih imava samo še občasne težave, ki se navadno pojavijo, kadar sem jaz utrujena in sitna.
No, da bom jasna, za nekatere stvari ne diskutirava ( npr. plavanje predaleč od obale, prečkanje ceste brez držanja za roko,... ). Trudim pa se, da bi bilo prepovedi, ki niso utemeljene in so nepomembne ( npr. ne vozi se z novimi hlačami po zarustanem toboganu ) čim redkejše.
Veliko uspeha ti želim, če poskusiš z mojo metodo, ali pa da najdeš kako primernejšo za vaju.
|
|
|
|