pikipu
|
Draga Anonimna, ko sem brala tvoj post bi se skoraj zjokala od žalosti, ker me tale tvoj primer (če je resničen) zelo spominja na mojo situacijo izpred cca enajstih let nazaj. Samo da sem jih takrat imela 28..... In veliko časa za razmišljanje. In veš kaj sem naredila: tipu sem dala dvojko!!!!! Pa sem pred tem dejanjem samo sebe prepričevala, kako zelo ga imam rada in poslušala njegove litanije in neumnosti, da je še čas, pa da me ima rad, pa da bo že, itd..... Čeprav se bližaš štiridesetim, ni še nič prepozno, tako da veš! Boš pa mamica čez dve, tri leta, pa kaj potem, ginekolog te bo samo malo bolj kontroliral. Ker namreč imeti otroka z moškim, ki se zate potrudi samo enkrat ali še manjkrat na mesec, je živa katastrofa!!! Ne samo imeti otroka z njim, sploh z njim vztrajati!!! Ma daj no, najdi si drugega, ki te bo vreden, ker moški, ki se mu ne da zlesti med rjuhe v svojih najboljših letih, ni za nikamor drugam kot za v staro šaro. Vse ostalo je laganje samemu sebi.
Zdaj sem srečna mamica 22 mesecev staremu fantku in še bolj srečna žena možu, ki me resnično spoštuje in ceni. In, ki se mu ljubi zlesti med rjuhe tudi dvakrat na dan, če si to zaželim oz. zaželiva.
Želim ti veliko sreče in poguma in oprosti, če sem malo bolj direktno napisala.
|
Natisni
, in pripeljat nedolžno bitje, v družino ki to sploh ni, v vezo ki je obsojena na propad pa še z prevaro, ..... ni glih neki odraz odraslih, zrelih bitij ki so pripravljeni na novo življenje in odgovornost ki s tem pride.
