|
Gina -> RE: pomagajte mi pri odločitvi (30.5.2008 20:04:55)
|
IZVIRNO SPOROČILO: pety78
Po drugi strani se pa malo potolaži, ker ti ni potrebno biti v službi vsak dan od 8:00 do 16:30, ali pa še dlje, kot mnoge druge, pa tudi vikende si doma in boš že nadoknadla tista dva meseca s tvojo pikico.
Jaz sem imela čisto enako situacijo. Če bi prišla sept., bi bila v razredu, če bi prišla novembra, pa v PB. In sem prišla sept. Takrat sem bila mlada, zagnana, pa komaj sem čakala, da grem v službo. Nikdar mi ni bilo žal. Ko sem imela drugega otroka, me ne bi več v to prepričal, enostavno zato, ker sem bila tolk utrujena, ker otrok ni ponoči spal, da bi mi vsak mesec doma pomenil več kot karkoli drugega.
Bi pa še tole zgoraj komentirala. Vse, ki komentirate učiteljsko službo na zgornji način, nimate pojma, kaj ta služba pomeni. Jaz imam npr. vsak dan tam nekje do enih pouk, to je čist res. V tem času nimam časa iti niti na wc, niti v dnevnik vpisat, niti kaj dosti drugega. Ob enih grem na en kafe, čist res, ker sem že kar malo zmatrana od napetosti - probajte vsako minuto dopoldneva držat na usmerjeni špagci 28 otrok, ne da bi jim ušla pozornost in ne da bi zbezlali, pa da jim je še luštno zraven, da so zadovoljni in mogoče še vljudni zraven, ajd, probajte. Potem popravim zvezke, ki jih je vsak dan vsaj 60 strani ali raje več, potem vsak dan še kakšno bralno značko vprašam, potem imam še druge reči, čist birokratske in potem grem res celo domov. Se pravi da sem v resnici doma okrog pol štirih. Ampak potem pa to ni konec. Kajti doma moram narediti še vse, kar bom naslednji dan rabila konkretnega za pouk, al je to preverjanje, al je to kaj poiskat za kakšno uro, vse sorte pač, da ne govorim o sprotnih zapisih o tem, kaj točno kakšen otrok zna, čisto vsak cilj je treba opredeljit v nulo točno, česar ne mroeš narediti, če si vsak teden sproti ne zapisujše, za vseh 28 otrok pri vsakem predmetu za vsako malenkost, sicer si na koncu leta bos, kako boš ocene v spričevalo pisal, redovalnica pa vsebuje precej bolj splošne reči, pa jih je tudi treba vpisat sproti - a se sploh zavedate, kolk dela je to, zgolj birokratskega. Aja, potem vmes vpisuješ še dodatne dejavnosti, vaje za zlati sonček in podobno. Pa to še tudi ni vse, kajti v soboto ali nedeljo so priprave za pisat. IN to na svojm pc.-ju, s svojim tiskalnikom, s svojim pap0irjem, iščeš pa tudi svoje lasnte pripomočke, da jih boš nesel v šolo, da bodo otroci lahko kakšno stvar konkretno videli in doživeli. To ti vzame vsaj pol dneva. Vse to, kar je napisano, ne vključuje nobenih priprav na govorilne, nobenih aktivov, nobenih projektov, ki ti vzamejo mooooorje časa, nobenih izobraževanj, nobenih dni odprtih vrat, nobenih konferenc, nobenih taborov in priprav nanje, pa je vendarle vse to tudi vključeno v naš vsakdan, da o tem, kolk nas za kakšne konkretne otroke skrbi, da posebej hodimo še zanje kaj fehtat, ap se posvetovat s strokovnjaki pa telefoniramo na vse konce in kraje, o tem sploh ne govorim, pa kakšen otrok s tabo v tvoji glavi prebije marsiketari vikend, ko gruntaš, kako bi mu pomagal.... Skratka, učiteljski poklic je full time job. Res prideš domov že ob pol štirih, včasih celo prej, ampak delaš pa vse vikende in še skoraj vsako popoldne ali večer. In še eno pomanjkljivost ima ta poklic....dopoldne in popoldne delaš isto. Ko dopoldne še imaš energijo in vse potrpiš in na miren način rešuješ, popoldne ne moreš več, za svoje lastne otroke ti zmanjka. Želiš si malo miru in hkrati si želiš biti s svojimi otroki. Ja, ni tolk fajn vse, kar se od daleč sveti.
|
|
|
|