 |
RE: Kaj naj naredim, da me uboga?
23.5.2008 14:26:09
|
|
|
|
Anonimen
|
 Očitno imate doma enega otročka z zelo močno osebnostjo. In takemu otročku pridejo do živega samo starši, ki imajo še bolj močno osebnost od otroka, oz. so od njega vedno za malenkost bolj trmasti . Verjamem, da je že tako težko z dvema majhnima otrokoma, kaj šele, če ima eden močno voljo.
- glede vpitja: naša je en čas vpila, ko je hotela mojo pozornost in jo ni dobila. to sem reševala tako, da sem, ko je ona vpila, z zelo mirnim in tihim glasom nazaj govorila naslednje: Ne razumem te, če vpiješ. Prosim, če mi poveš na miren, tišji način. Sedaj imam drugo delo, ki ga moram dokončat, prosim, da se greš igrati z igračkami, ko bom kočala, se ti bom posvetila. In to sem ponavljala po pol ure skupaj. Ko je nehala vpiti, ker je pač videla, da na njeno vpitje ne reagiram tako, kot je hotela ona, sem jo pohvalila in spet z mirnim glasom vprašala, kaj bi rada. Bi rada, da se posvetim tebi, da se igrava? Če je bil odgovor ja, sem spet ponovila, da se bom, ampak takoj, ko bom končala, kar trenutno delam. Včasih mora tudi počakati. Ampak sem se ji pa potem res vedno posvetila.
- Druga varianta, ki se mi zdi, da bi lahko delovala, je tudi, da jo enkrat opozoriš, naj neha vpiti, ker to ni vljudno do drugih, drugič ji rečeš, da bo šla v sobo se mirit, če ne bo povedala na lep način, kaj bi rada, tretjič jo dvigneš in v sobo odneseš ter ji na vratih poveš, da naj ne hodi nazaj, dokler se ni pripravljena lepo pogovarjat. Če bo prišla ven in še naprej vpila, jo magari zakleni notri. Važno je, da tvoja obvelja.
- kazen mora bit jasno in točno odmerjena, dosledna, da je otroku vedno jasno, kaj lahko pričakuje za kakšno stvar. Zato se mi ne zdi fajn neprestano spreminjane kaznovalne politike, če se tako izrazim . Jaz sem en čas še mislila, da ni treba biti čisto v vseh situacijah dosleden (npr. ko je otrok bolan - ekstremen situacije mislim), pa me je naša mala postavila na laž, ker čeprav bolna, si je privilegije hitro zapomnila in seveda potem zahtevala vedno. Tako da, doslednost res vedno in povsod.
- pri nas so se za fajn izkazala točno določena pravila. Npr. si pisala glede sladkarij. Če imate dogovorjeno, da dobi en bonbon na dan, potem to velja, pa če tudi in se meče po tleh. Če vpije še naprej, naj se gre hladiti, če potem še vedno zahteva sladkarije, ji rečeš ne in pojasniš zakaj - kaj sta se dogovorili. Če spet začne vpiti, jo znova odstraniš, dokler se ne umiri. Važno je, da v tebi vidi šefa, ki sicer dopušča dogovor, a samo, če se vsi vpleteni tega držijo.
- z možem se morata obvezno pred otrokom podpirat. Če imata kakršnokoli pripombo na račun vzgoje, se to pomenita, ko sta sama, drugače vaju bo mala vse bolj usmerjala enega proti drugemu.
- mogoče bi pomagalo, če bi vse obrnila na smeh, npr. dasta malo spat, pa se starejša začne dret, se ti nasmeješ in rečeš, joj, ne vpit, te bom morala požgečkat in jo greš požgečkat, zraven pa si dobre volje. In če bi se dojenčica slučajno zbudila, lahko starejši hčerki rečeš, joj, mami je bila preglasna, zbudila sem malo, se zasmejiš in s prstom rečeš pšššš. Pač pokažeš, da to ni dobro, ampak na tak bolj šaljiv način. Naša na tako mojo reakcijo hitro odreagira in me potem sama opozarja, mami, ne to, ne ono,...
Upam, da ti kaj pomaga, malo sem naložila  .
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
je ratala zelo občutljiva na vse malo višje glasove v stanovanju in takoj ko kaj zaropota ali se kdo zadere se strese in v jok
, katerega je zelo težko ustaviti, no in ona ne, skoči na kavč, čeprav jo upozorim da naj ne dela tega,1*,2* in 3-jič 
. Upam da me nav kera obsojala, sam res ne vidim nobenga izhoda, z možem sva se začela že kar fino kregat, ker jo jaz ne dobim pod kontrolo in ko on pride se ona dere k en 
, čeprav za brezveze-pol pa mu še reče da sem jo po riti
od njene svojeglavosti in pol pa še laž
takoj. 
. 
