Anonimen
|
A 20 jurjev je veliko za hlače al kaj? Ma, saj za vsake kavbojke dam 50-60 €, je pa res, da kupim ene na 5 let. Jaz imam z veliko večino prodajalcev, zdravstvenega osebja, uradnikov, policajev,... fajn izkušnje, korektni, prijazni, uslužni - za večino velja, da kar seješ, to tudi žanješ. Je pa res, da je nek ekstra poseben odnos redek, ko imaš občutek, da te pa ta dotični jemlje kot alfa in omego stranko - torej se posveti samo tebi. Iz mojih izkušenj, ko sem delala kot prodajalka, je tako zato, ker imaš še 20 ljudi, ki čakajo v vrsti in preprosto nimaš časa se vsakemu posebej posvetiti 100%, tudi če bi rad, pa včasih je tudi kakšne probleme težko pustiti doma... Ampak večina, moram še enkrat rečt, je čist fajn in ne opažam nekih hudih razlik npr. z Nemčijo, Avstrijo, Francijo,... Se spomnim ene gospe, ki je na ves glas razlagala, kako je v Avstriji vse oh in sploh super in fajn, ampak ona kot stranka je bila izredno težka, nesramna (toliko kletvic, kot sem jih slišala od nje, sploh na račun posameznih narodov,...), s takim odnosom ni delovala ravno svetovljansko, za kakršno se je imela . Seveda so pa potem tudi taki, kot opisuje Srki. Amapk ti so pa poglavje zase. Poznam eno prodajako pohištva, ki je enemu mlademu paru, ko sta samo vprašala za ceno glede enega artikla, jima rekla, da si pa onadva tega ne moreta privoščiti, brezveze, da jima razlaga dalje . Ne vem, na podlagi česa je prišla do te ugotovitve.
|