|
Abby -> RE: priimek (1.6.2008 20:51:32)
|
Moje polno ime in priimek ima skupno 27 črk, od tega je ena črka celo tuja, pa ne kompliciram. hčerka ima skupno 20 črk, sin 21. Vsi trije imamo moj in možev priimek, vendar onadva v slovenskem zapisu. Mož ima samo svoj priimek, v originalni obliki. Kakšnih posebnih težav v 6 letih nismo imeli, seveda se iz praktičnih razlogov kdaj zgodi, da se kje uporabi le en priimek, ker je pač cela kolobocija predolga. Tudi po telefonu se ne predstavim npr. "Peteršiljček-Korenčkova", pač pa samo "Peteršiljčkova".
Sem se pa res zdajle spomnila ene same samcate zmešnjave, ki se je nekoč primerila. Ko je lani mož rezerviral sobo po tel., jo je rezerviral na "družino Peteršiljček-Korenček", oni so pa na konci imeli rezervirani 2 sobi, misleč, da gre za 2 družini.
Verjetno smo različni glede na to, kako močno se identificiramo s priimkom. Jaz sama si ne znam predstavljati, da bi svoj priimek opustila, čeprav sem poročena skoraj 6 let. Tudi hčerka je nekoč, ko je bila jezna na očeta, rekla, da bi rada imela samo moj priimek (seveda pri teh letih tega ne jemljemo hudo resno, ampak kaže pa odnos do priimka). V nekaterih tujih jezikih se priimku reče družinsko ime in kot tako izraža pripadnost družini. Ponekod po svetu so situacije, ko vso pleme nosi ime plemena kot priimek, kar spet izraža pripadnost plemenu. Pri nas je pa to samo "pri-imek", nekaj, kar je pri imenu kar tako.
Hčerka nekih znancev je pred leti znala povedati, da ko bo ata imel rad mamo, se bo pa mama tudi tako pisala, kot ata in ona.
Ne vem no, dati vsakemu otroku po en priimek je štala. Res, kot da sta si jih razdelila. Kaj pa, če dobita tretjega, čigav priimek bo imel? Sosedovega?
|
|
|
|