Anonimen
|
Jaz smatram kazen kot nujno zlo, mora biti, tako kot nagrada, ampak premišljena, usmerjena, jasno definirana in predvsem dosledno uporabljena. Kazni se izogibam in rajši posežem po drugih sredstvih, kot je preusmerjanje pozornosti, ignoriranje obnašanja, sprememba aktivnosti,... Sem mnenja, da če je kazni preveč in za vsako malenkost, potem nima več svojega učinka, kar zna biti problem pri pomembnih zadevah. Če otroka kaznujemo vsakič, ko po nesreči polije po mizi, potem nas ne bo jemal več resno, ko bo stekel čez cesto. Sicer pa funkcioniram tako, da ji enkrat povem na lep, tih način, česa naj ne dela več. Če nadaljuje, potem jo opozorim malo oblj ostro in ji povem, kakšne bodo posledice, če ne bo naredila, kar ji je bilo rečeno (npr., ne bo risank, da bo ostala brez barvic, če riše po zidu, da bo ostala brez večerje, če bo pacala, igračke bodo romale v smeti, če ne bo pospravila,...). Če nadaljuje, potem uresničim, kar sem rekla prej. Pazim pa, da nikoli ne grozim z nečim, kar ne morem uresničiti ali s takim, kar bi ogrožalo njen občutek varnosti ali ljubljenosti in sprejetosti (npr. da jo nimam več rada, da je mami žalostna,... - zbujanje slabe vesti). Povem, da sem jezna, ker je npr. stena porisana, vendar jo imam vseeno rada, pa da imam rada, da riše napapir, po steni pa se ne sme risat. Pa rajši ukrepam, kot kaznujem, npr., če si noče umiti rok pred kosilom po večkratnem opozorilu, jo sama odnesem v kopalnico in postavim pred umivalnik, da si umije roke. Je pa tega vedno manj oz. kar enkrat izkusi, ne ponavlja več, najde pa seveda kaj drugega . Uboga na prvo odvisno od situacije. Če ji nekaj ni pomembno ali če ve, zakaj nekaj zahtevam od nje in ji je to logično, potem bo naredila takoj. Če ji je nekaj pomembno, pa ji tistega ne dovolim, potem bo tulila tudi po dve uri skupaj . Sem pa ugotovila, da bolj ko sem jaz umirjena, bolj ko jo jemljem za sebi enako - torej ji kažem spoštovanje, bolj ko ji neko stvar prikažem na en umirjen, logičen način, lažje in hitreje se zmeniva, bolj uboga. In obratno, bolj ko sem tečna, bolj ko nekaj zahtevam, ne da bi ji pojasnila, zakaj, bolj ko se postavljam na superiorni položaj, bolj se kregava in več je kazni, neuboganja. Ja, vreme, mi smo vsi zelo vremenski in zna biti hudič. Danes smo vsi po malem tečni in se na tak dan prav dam na to, da ne delamo nič pomembnega, da samo uživamo in ležimo, ker bi se drugače lahko cel dan čisto brezveze kregali, grdo gledali. Tako pa nekako le priguramo skozi, pa čeprav ni nič narejeno. Smo pa šli danes vseeno ven, da se vsaj malo zluftamo, skakat po lužah .
|