|
Mandek -> Sem neupravičeno jezna? (13.5.2008 19:37:48)
|
Že dve leti ne stanujem več doma, kljub temu, da sem tam stalno prijavljena. Stanujem pri fantu, ker pa je najin stanovanjski problem še precej velik in nejasen, si nisem urejala začasnega prebivališča. Tud z delom preko ŠS sem začela že zelo kmalu, lansko leto sem namreč delala vsak ljubi dan po 8 ur. Za takšno samostojnost se imam v največji meri zahvaliti svojim staršem, saj sta mi že v srednji šoli nehala dajati žepnino (no, samo otroški dodatek se je zelo znižal in je bila moja žepnina tako 20€), kar je pa včasih malo nerodno za najstnice. Nikoli nisem živela v pomanjkanju česa, da ne bo pomote. Sem si pa takrat našla službo, sicer ne redno, ampak je šlo. Počasi sem začela iskati resnejše službe in tako sem zdaj že drugo leto v firmi, kjer sem. Če ne bi delala preko ŠS, bi bilo vse skupaj težje, saj moj znesek krije najemnino, stroške in še kaj malega se najde.
Danes pa me je skoraj kap. Sem v 5.mesecu in se trudim varčevati za naše malo gnezdece, delam in študiram hkrati, vmes pišem diplomo. Moja dva sta pri vsem izvzeta, saj mi finančno nikoli ne pripomoreta k naši blaginji, ampak tega niti nočem. Sploh me ne en ne drug ni nikoli vprašal, kako in ali sploh shajava, njuno mnenje je, da imava orgooomno denarja. Njuna stvar, kakorkoli.
Danes pa...dobim nazaj odločbo o dohodnini. Ker sem presegla cenzus, moram plačati. V redu, pošteno. Pokličem na ŠS, kjer mi gospa z davčnim znanjem pove, da bi znesek izbrisali, če me oče ne bi dal v olajšavo kot vzdrževanega člana. Jaz, vzdževani član? Že dve leti ne, sicer...
In potem povem to očetu, nakar se začne dreti nad mano, da sem sama kriva, ker ne prejemam več otroškega dodatka[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] vse, kar sem lahko rekla, je bilo "ja, v redu" in sem odložila. Res sem jezna, čeprav mogoče niti nimam pravice...Če me ni bi dal v olajšavo, bi sam plačal še toliko več, zato ga niti nočem več moriti v zvezi s tem.
|
|
|
|