beli
|
Vem, da mi ne morete dati rešitve,pa vendar si bom vsaj malo olajšala dušo, če dam bolečino ven iz sebe. Pred 11.leti sem spoznala fanta na morju, s katerim sva se en teden družila. Dala sva si en poljub in to je bilo vse. Potem sva si dopisovala 8 let,si pisala za vsak dan rojstni dan in si zaupala vse. Vedno sva si pisala ,da se imava rada, ampak jaz sem jemala to v smislu prijateljstva. Sanjala sem, da bo prišel po mene in me odpeljal in bova srečna do konca......Imela sem ljubezni in on tudi, a v srcu je bil on vedno na 1.mestu, le da tega ni vedel. Potem pa lani čisto po naključju izvem, da me je vedno ljubil in mislil ,da z moje strani ni to to in zdaj je poročen in pravi , da me ljubi bolj kot svojo ženo in mu je žal ,ker mi ni povedal za svoja čustva, saj ni upal pokvariti prijateljstva. Jokala sva oba in sploh ne upava želeti, da bi bila kdaj skupaj, saj sva oba vezana, ampak želja v nama ne ugasne. On še nima otrok, jaz pa že in tudi rada imam moža, ter on mene. Lepo nama gre, ampak tako boli, ker čutim,da je on TISTI PRAVI. Videla sva se v tem mesecu po 8 letih in sem upala, da je to samo mašta, ampak ni ,na žalost. Solze v očeh, tresla sva se in bolečina, ko sva si rekla adijo. Kako ga naj pozabim, kako ga naj izbrišem iz svojih misli, ker vem,da ga ne morem imeti in me kr tišči. Saj vem, da bo minilo- bolje,da ne bi nikoli izvedela.......... no ,vsaj malo sem dala ven iz sebe. Tisto vprašanje se poraja "Kaj bi bilo ,če bi bila skupaj" Sanjam ga in čutim ga tako blizu kot da ga vidim vsak dan. Njemu je enako, pa četudi se ne slišiva leto ali dve. Zdaj pa čakam, če bo katera povedala, da je enako doživela. Jaz imam 2 prijateljici, ki trpijo za nesojeno ljubeznijo. Ah ta ljubezen!
|