Ne vem več, kaj naj storim

Ne vem več, kaj naj storim (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček

Sporočilo

Anonimen -> Ne vem več, kaj naj storim (15.2.2005 14:10:48)
Dajte, punce, povejte mi, a nobena od vas še ni nekajmesečnega otroka, ki je začel obvladovatzi veščino, da se da tudi NE zaspati, pustila, da je jokal, dokler ni zaspal? Enkrat, dvakrat, trikrat, potem pa je mir in otrok spi ponoči in dvakrat na dan čez dan? Pri nas smo namreč v tem obdobju iz nespanja v spanje prešli v treh dneh. Na ta način. In je bilo spet samo zadovoljstvo pri hiši, brez vsakršne utrujenosti in sitnobe, z obeh strani.

nejcko -> Ne vem več, kaj naj storim (15.2.2005 14:35:29)
Splišni, jaz sem to poskusila pri svojem sinu in rezultat je bil: prvi večer je tulil 15 min, drugi 20, tretji pol ure in četrti 45 min. In smo nehali (že zaradi sosedov, da nas ne bi prijavili), ker se nama je zdelo, da mali samo na kondiciji pridobiva. Mogoče sva naredila napako, no zdaj sem pa še izvedela, da ima popkovno kilo. Saj drugače pa jaz tudi zagovarjam, da malo joka še nobenega otroka ni ubilo.

Jutra -> Ne vem več, kaj naj storim (15.2.2005 16:32:57)
Splišni, tudi sam sem bila velika pristašica tvojega pristopa od prvega dne, ko sva z :duda: prišli iz porodnišnice domov8) Potem pa je bilo obdobje krčev, ko to nikakor ni šlo in padeš v nek začaran krog:(( No, pa smo uvedli ritual pred spanjem. Prvi večer dretje 1,5 ure, drugi 1 uro, tretjega dne katastrofa, po enem tednu se je pa navadila, da mora hoditi spat. Ampak pri uvavanju tega rituala sem bila vseskozi poleg, jo božala... OK, zvečer nekako gre:) Ampak čez dan:((:(( Cele dneve lahko joka, pa ne bo nič s spanjem veš?! Toliko pozornosti je potrebno, da imam včasih občutek, da preživljamo dneve samo zato, da se uspavamo in da njej uspe prespati eno urico. Včasih tudi samo pol urice v kosu, če jo zmoti hrup:(:((

mamsi -> Ne vem več, kaj naj storim (15.2.2005 16:46:25)
Jest mam tut 7 mesečno in mislim, da je to obdobje, ko malčki zaznajo samega sebe in to, da so pri mamici najbolj varni - mleko. Zdej tut že znajo malček pritisnit na taprav knof na mamici, da se bo mami vsekakor odzvala. Mislim da je prav, da vztrajaš pri spanju, sej tko al pa tko nič ne spiš, pa vsaj to probej, mogoče bo delovalo. Ko ga daješ spat, vztrajaj, če tuli, pejt za 5 min. ven in potem samo za minutko nazaj, da bo ugotovil, da se mu za hip tvoje pozornosti ne splača tolk matrati. Drugič, če se ponoč zbudi, ga samo malo potrepljaj v posteljci, ne prižigaj luči, se pomirljivo oglasi in pojdi. Če še ne zaspi, pejdi na 5 min. k njemu za minutko. Vztrajaj pri redu, ki ga boš postavla v razumnih mejah. Spal naj bi nekje 10 ur ponoči. Vztrajaj, sprememba ne pride takoj. Ko bo tamali ugotovil, da misliš resno, da boš vedno ob njemu vendar da s svojim pritiskanjem na knofe ne bo dosegel svojega, boš tut spala več. Vso srečo

Anonimen -> Ne vem več, kaj naj storim (15.2.2005 21:37:56)
Ahhh..jaz pa sem se že navadila na nespanje...ko sem preveč utrujena čez dan, pa greva skupaj spančkati, pa klinc pa posoda in pospravljanje. Zvečer pa grem včasih kakšno urco prej spati, pa je o.k. Men se mali ne dere, ker se avtomatsko prevali k meni(stranico postelje sem odstranila)..in se že stiskava in spiva dalje...včasih se tudi malo dlje dojiva..sam jaz tak zaspim zraven, mali pa tudi. Hočem povedati, da se ne sekiram več...ko nama je, pač spiva, jeva, se igrava, se sprehajava... Bodo že zrasli in spali celo noč. No tak se jaz tolažim:)-:)-:)-:)-:)-:)-:)-

PIAF -> Ne vem več, kaj naj storim (16.2.2005 9:33:10)
Splišni, tudi jaz sem to poskusila in je bilo vedno slabše. Pri nas je enako kot pri Barbari 2004, sama pozornost in velika sreča je, da zaspi, potem pa sem tiho, kot miš, da ga hrup ne zbudi. Včasih mu v spalnici prižgem radio, pa je malo bolje, lahko kaj pospravim. Otroci so si pač različni in pri nekaterih gre tako, pri drugih tako. Moja kolegica se je tudi odločila - nič več nošenja za uspavanje. Pa ji je dala dudo in pleničko in je 3 dni malo jokcala (ne drla, kot naš) in zdaj spi. Pa se je prej vedno le nosila! Tako, da je enostavno, če ti otrok to dopušča. Če ne, pač ne gre. Žal pač imamo mi takšne, ko se moramo tolažiti, da bo minilo...

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]