Anonimen
|
IZVIRNO SPOROČILO: Nika v službi
U, Plemenita, tole mi je pa divje. Če sem vse prav poštekala, si ti osebno z lastnim otrokom skupaj takole dobro urico na dan. Recimo od 16:00, ko vstaneš, pa do 17:00 oz. 17:30 (ne vem, kdaj moraš oditi od doma, če začenjaš ob 18:00). Čez vikend otroke oddata (no, vsak petek zvečer + sobota), tako vam ostaja samo nedelja. Ne vem sicer, koliko otrok imaš in koliko so stari, ampak tole je pa zame precej nepredstavljivo. Da bi se tako malo videla z lastnimi otroki, potem pa bi jih oddala še čez vikend. Ne želim soditi, samo čudno mi je pa vseeno. Mogoče sem pa kaj narobe razumela ali si interpretirala. Kakor koli, upam, da se vam situacija čim prej izboljša.
Nič nisi narobe razumela, Nika - tole JE divje. Sedaj, ko delam po 12 ur, sem z otrokoma res po uro ali dve na dan, ja. Ravno toliko, pravzaprav, da ob svoji "jutranji" kavi previjem mlajšega (dobri 2 leti je star) in da nekajkrat brcneva žogo po dnevni sobi ter da starejšemu (10,5 let) pregledam domače naloge ter stojim zraven vsaj takrat, ko si pripravlja torbo in obleke za naslednji dan. Potem me pa že ni več. Verjemi - ne samo 1x, ampak najmanj 10x na dan se nečemu (Bogu ne, ker ne verjamem vanj) zahvalim, da je moj Dragi tak, kakršen je - čudovit. Otrokoma je mama, oče, kuharica, snažilka, varuška in še kaj zraven. Pa ima tudi on službo in celo za hobi mu ostane čas, ne boš verjela. Vse se da, če znaš skombinirati. Otroka gresta k babici in dedku načeloma vsak drugi vikend (vsaj tako je bilo pozimi), poleti nama ju pa kar ugrabijo, da se potem lahko skupaj sprehajajo, igrajo in razvajajo. Tudi to srečo imam, da sta moja tašča in tast (vsaj kar se otrok tiče) res čudovita in da se nanju lahko vedno zanesem. Ko pa ne delam po 12 ur (kakor npr. danes), sem pa z otrokoma nekje do 21-ih, ko gresta spat (vsaj mlajši). Je nepredstavljivo za marsikoga, ja in tudi če bi obsojala, ne bi jaz čisto nič zamerila, ker vem, da bi ti v tem primeru obsojala nekaj, česar ne poznaš. Vem, da zamujam čas z otrokoma, vem, da me pogrešata in vem še marsikaj drugega, ampak vem pa tudi, da je v našem življenju trenutno obdobje, ko pač moramo potrpeti za denar. Upam, da ne bo niti teh 5 let, ki sem jih omenila, ampak manj.
|
Natisni
