|
Anitka -> RE: Majski hroščki 2008 - 1. del (5.6.2008 12:33:38)
|
Oj mamice majskih hroščekov in !
Včeraj nam ga je patronažna že prvič kopala in se je kar drl, ker je bil revček lačen. Sicer pa je bil včeraj tako ali tako kar naprej lačen. Boge moje bradavice. Si jih skušam čimveč luftati, mazati z Bepanthenom in upam, da bodo kmalu manj boleče, ker bi res rada dojila še nekaj časa. Sem se včeraj zjutraj našemu atiju kar razjokala pa me je potolažil, da bomo tudi to zrihtali.
Pa da opišem še mojo porodno zgodbo:
V soboto, 24.5. zvečer me je v mrliški vežici (sem omenila že da je dragemu umrla babica)nekaj začelo špikati.Sem najprej pomislila, da zato, ker sem malo dalj časa sedela. Se je pa to ponavljalo na pol ure nekje. Potem ob polnoči je postajalo pogostejše in sem vedela, da gre očitno za popadke. Takrat je bilo to na 10 minut in ob 4-ih zjutraj so bili na 5-7 minut, zato sva se odpravila proti P. Bolelo je zelo in nisem vedela več kako naj jih predihujem. Ob 5-ih so me sprejeli, babica me je pregledala (bolelo kot ) in ugotovila, da nisem odprta čisto nič, jaz pa sem imela popadke na 5 minut. Je rekla, da bo najbolje, da gre bodoči ati domov in da ga pokličemo ko bo več akcije, ker zna to trajati tudi do 2 dni. Mene so dali lepo v porodno sobo, kjer se mi je mešalo od bolečin. Ob sedmih je bila smena in izvedela sem, da dežura moja zlata G in babica katero poznam tudi osebno Postala sem bolj sproščena. Najprej me je pregledala ena, nato čez nekaj časa še druga, a žal se še nisem odprla skoraj nič. Je rekla G, da verjame, da zelo bolijo popadki, ker vse skupaj še zori. Ob 11-ih sem bila končno odprta 3-4 cm, zato smo javili anesteziologu za EA, opravili klistir in javili atiju, da naj počasi pride.G je predrla mehur. Ob 12-ih so mi vstavili kanal za EA in nadaljevala se je mučna pot. Brez EA ne vem kako bi zdržala. Ob 13.15 so mi začeli dodajati še umetne popadke. Popadke in preglede skorajda čutila nisem, je pa bil pritisk našega korenjaka zelo velik. Najprej spredaj nato še zadaj. G je večkrat prišla do mene, me pobožala, potolažila.. Skratka bila je čudovita. Še sladoled je častila vsej ekipi in tudi mojemu dragemu. Jaz sem na trenutke postajala vse bolj brez moči in HB da imam tako zlatega dragega, ki mi je vse čas stal ob strani, dihal skupaj z mano, me tolažil, bodril, namakal ustnice... Ob 17.30 se je v porodni začelo zbirati ljudi okrog mene, ker se je začela akcija, saj je G naznanila - "Rodili bomo". Ob 17.45 so mi ga končno položili na trebuh, vsega nebogljenega in samo NAJINEGA GALA. Občutkov se ne da opisati in obema so spolzele solze sreče po licih. Na svet so mu pomagali s rezanjem mamice in malce tudi v vakumom (imel je OG 37 cm), ker je prišlo do zastoja poroda. Na trebuh pa sta mi močno pritiskala še ena babica in zdravnik. Moram priznati, da so bile vse bolečine v trenutku pozabljene, ko sva spoznala svoj zaklad. Je pa imel naš Gal popkovino ovito okrog trupa. Dobil je tudi lepe ocene - po 1 minuti 9, nato pa že 10 G je povedala, da še sreča, da naš junak ni bil še večji, ker sem jaz tako ozka. Vglavnem v porodni sem preživela cel dan, a bila na koncu poplačana za vse skupaj.
Mi je naš ati kasneje priznal, da se je moral na koncu obrniti vstran, ker ni prenesel pogleda, ko sta visela onadva na mojem trebuhu.
Se oglasim spet kasneje, ker me naš mali lakotnik že kliče.
|
|
|
|