mojca345
|
Prav vesela sem, ko videvam očkate, ki svoje otroke peljejo z vozičkom mal na sprehod. Še bolj sem vesela, ko jih vidim, da se z otorci pogovarjajo in se z njimi igrajo. Sicer takih očkatov ne vidim veliko, jih pa.
Če primerjam z prej, je to zdej ful sprememba, glede na to, da je bil otrok, vedno pač ženska zadeva. Čeprav jih večina ne previja, pravi da smrdi. in ko otrok joče, ti ga porine v roke, koker češ, ne morem več, ti se ubadi z njim.
Ampak, so tudi drugačni očkati, ki postajajo kar se da blizu enakopravne vloge materi. Poudarek na blizu. Prevečkrat so zaposleni in delajo cele dneve ( upam, da res samo delajo ), ker jih tudi ogromno poznam, ki skačejo čez plot. Na žalost je taka realnost.
Oče je še kako pomemben faktor in si sama želim, da bi oče postal moški takrat, ko bi to resnično tudi začutil v sebi, ne pa prej. Ker opažam, da so fantje prevečkrat potisneni v ta svet na katerega so pripravljeni še manj kot ženske in ne vedo kako se obrnt in kaj je treba narest. Izgubljeni so. In če moški noče imet otrok, potem je bolje, da nisi več z takim moškim. In polno je takih moških, ki si želi kariere, ki si želijo denarja. In so tudi ženske, ki si želijo istega. Potem pa so ljudje, ki si želijo zagotoviti finance in stanovanje in potem v miru vzgojiti svojega sončka.
V kolikšni meri se vaši partnerji zanimajo za svojega otroka ? Logično, da ga imajo radi, ampak ga tudi negujejo, se z njim igrajo, vzgajajo ?
Moja opažanja od mojih prijateljic so taka, da so večinoma kar same.
|
Natisni
