ANA_P -> RE: UPAM (30.4.2008 20:08:47)
|
Midva sva na [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] čakala 2 leti in 8 mesecev, zdaj sem končno noseča s pomočjo umetne oploditve. Avgusta konćno postanem mamica[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Kako je bilo tisti 2 leti in 8 mesecev? Prvo leto je bilo najhujše, samo da se spomnim kako sem vsaki mesec čakala M in jokala, ko sem jo dobila. Ampak sem se že tisti dan pobrala in šla naprej. Mene je reševala služba, ker imam res službo, kjer ni časa misliti na privat zadeve. Tako da je moja glava bila polno zaposlena ampak ko je prišel čas za M, pa sem bila non stop na WCju in gledala. Kar mučno. Zelo težko je svetovati kako se ne preveč obremenjevati, midva sva se mehala, ko so ugotovili, da po naravni poti ne bo šlo. Tri dni je bil jok in stok, potem sva se pobrala in čakala dan D, ko nama bodo pisali, da sva na vrsti za umetno. Živela pa sva naprej vsakdanje življenje. Potem še naju je samo čakalo 14 dni napetosti in živčnosti in obsedenosti, ko veš da so ti vstavili zarodek, ne veš pa če se je prijelo. No, hvala bogu, se je prijelo v prvo. Ampak teh 14 dni trepetanja pa ne privoščim nikomur.
|
|
|
|