|
ronja -> RE: Januarčice 2009 (6.9.2008 12:42:09)
|
drgač pa kozorogi men niso pri srcu pa device in raki to so tipi, k jih jaz enostavno ne štekam
Hehe, ulla, meni so pa lih ti všeč. Pa najde vsak svojega. Tisti dvojčki, ki sem jih jaz poznala, so bili pa res vsi dvolični, razen mojega šefa, mogoče (pa še njemu kdaj ven seka), samo zanj vsi pravijo, da ni tipičen... Sicer se nič ne spoznam na horoskope, edino vem, da se z nobenim dvojčkom nisem dolgo dobro razumela, pa da je velika večina mojih prijateljev kozorogov, pa rakece mam tudi rada okoli sebe in kot pravi vrtnica, se tudi jaz dobro razumem z drugimi bikci, devicami in kozorogi... Itak pa nikogar ne vprašaš najprej: kaj si pa po horoskopu. Samo potem, ko pečeš torte, pa ugotoviš, da jih imaš v 14 dneh nekam veliko za spečt, ti postane jasno, da so skoraj vsi tvoji prijatelji 2 znamenj...
Glede tašče moram priznat, da je moja vedno prijazna do mene, samo ne popusti pri svojih željah - če rečeš ne, pač še enkrat vpraša, če je še vedno ne, pa še 1x, dokler enkrat nisi tiho ali pa se nekaj izgovrajaš, to je pa potem zanjo že ja... Ne bi mogla rečt, da nisem po njenem okusu, se mi zdi, da sem ji všeč, znam to, kar se ji zdi pomembno, zanima me veliko stvari in nisem mahnjena na denar ali cote (ona tudi ne - je sicer zelo varčna kar se nje tiče, vendar pa drugim rada da). Vem, da ji je bilo hudo, ko nekaj časa sploh nisem hodila k njim, skoraj nič (smo se zmenili, da sem šla plavat, medtem sta Ronja in lubi šla k njim, pa me nazajgrede pobrala v Tivoliju), ker sem bila res tako prizadeta, da sem rabila malo časa, da prebolim... Tak da vem, da me ima rada, samo noče videt, da ONA dela nekaj narobe - isto je bilo, ko ji je svak rekel, da se preveč vtika (tak da nisva samo midva čudna in preobčutljiva). Tak da sploh ni slaba oseba, daleč od tega.
Vendar pa to, da je nekdo dobra oseba, še ne pomeni, da bi si pa z njo želela preživljat ves svoj prosti čas ali da bi z njo hotela delit svoje otroke 50:50, ali pa še več v njeno korist, če bi bilo po njeno...
Tudi se mi to ne zdi zdravo - za nikogar - stari starši morajo vedet, da odrasli otroci ne spadajo več v njihovo primarno družino, ker imajo svoje družine, vnuki pa nikoli niso in nikoli ne bodo spadali v njihovo družino, ker so rojeni v drugi družini in pika. Zato si morajo najt še kak drug smisel življenja, če jim je dolgčas in če se s svojim ljubim ne razumejo več tako, da bi jim to zadoščalo...
Nova družinica mora imet svoj mir in čas zase in odgovornost, da starša sama poskrbita za bolj ali manj vse: od gospodinjstva do vzgoje otrok. Seveda ti tu pomagajo ljudje: kdo ti pazi otroka, da greš v kino, vrtec ti jih pazi, ko greš v službo, če imaš denar, magari ti čistilka puca. Ampak mislim, da morata za to poskbet starša, ker tako lahko tudi otrok dobi zaupanje vanju, da bosta zrihtala, karkoli bo že narobe... ne pa, da se zanaša na babico, ki bo prabiloma prej umrla, lahko še ko bo otrok majhen in bo to potem velik šok, če se ne more na nikogar res zanest...
Tak da - za moje pojme morajo bit te stvari jasno ločene in če kdo ne zmore sam tega videt, ga je treba pač na silo postavit na njegovo mesto. Jaz sem sicer, priznam, zelo naivno in potrpežljivo bitje, sploh ko se gre za ljudi, ki jih imam rada, vendar pa se pri mojih otrocih vse konča - ko vidim, da z nečim škodim tamali, tega ne bom več počela in niti pod razno ne bom dovolila, da bi drugi s tem nadaljevali.
Pa ne težim za brezveze, da ne boste mislile, da sem tak zmaj: kjer se le da, sklepam kompromise, nekaj sem že na partnerstvu o tem pisala, redkokaj pri Ronji prepovedujem (praktično nič razen življenjsko nevarnih stvari, ala vožnja v avtu brez stolčka). Če gre mala k njim, vedno poskrbim, da jo pripeljemo tako, da ji bo lahko dala tašča tudi za jest, ker vem, da ji to veliko pomeni. Tudi če je tu in ji jaz skuham, ji pustim, da jo ona nahrani (potem se sicer včasih malo jezi, ker mala skoz mene gleda), pustim marsikaj, ne grem z njima na sprehod, da jo ima zase, ne kompliciram in taščo potolažim, če mala pade in se udari, ko jo je ona čuvala, recimo in sploh jo lahko pri njih crkljajo kolikor hočejo (prosim za malo zdrave pameti okoli čokolade, to je pa tudi vse - ni prepovedana, vendar želim, da jo dobi PO kosilu, ne namesto lai pred kosilm, recimo). Pri nas doma pa veljajo naša pravila in če se jih ni sposobna držat, potem jih pač ne bomo tako pogosto vabili. Pa če noče it, prav tako.
ulla, si pa ne predstavljam živet v isti bajti, po moje bi ušla prvi teden po porodu...
khurde, sem povedala lubiju tvoj predlog z zvoncem, pa je me je spomnil: "ja, sam ma ključe..." Kaj pa zdaj Ji bo treba pač vsakič direkt povedat: RESNIČNO NOČEM, da pridete... očitno, ni druge. Ker vse, kar je malo bolj vljudno: ala "ni treba nosit flaške, mam še svoje, bomo že mi 1x vzeli mimogrede", "mala bo šla spat", "dobim obiske"... ne pali, ker ima za VSAK IZGOVOR pripravljen svoj odgovor, res, po moje jih ima kar napisane nekje! "ja, saj mi ni problem prinest, bom vseeno prinesla!", "bom pa počakala, da se zbudi, ni problema", "bom šla, čim obiski pridejo",... Res vam rečem, da je z vsemi žavbami namazana, ko se gre za njeno vnučko.
Ampak jaz svojega otroka ne dam! Vzgajava jo midva, midva sva zanjo odgovorna in midva sva z njo bolj ali manj ves čas, ostalim ga pa z velikim veseljem prepustiva za pazit, samo morajo vedet, kje so meje in se jih držat.
Včeraj smo jedli ribe (vezalke), krompir in korenje, pečeno v pečici, pa breskov kompot za čez.
Danes še ne vem, kaj bo, vsekakor nekaj iz buče, ker jo mava injo je treba porabit.
Sicer pa greva danes zvečer v kino. Prideta bratec in njegova punca pazit tamalo, pa še karte nama bosta prej kupila (to je darilo za lubijev rd).
|
|
|
|