|
ronja -> RE: Januarčice 2009 (4.9.2008 11:47:09)
|
Ojla, mala je zaspala, zdaj bi vam pa malo jamrala, če lahko! Vas v naprej opozarjam, da bo jamranje!
Torej: tašča. Evo, zdaj vas je itak pol nehalo brat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image], za pogumne in neustrašne pa gremo naprej. Jaz mam rada svojo taščo, rada se tudi kdaj vidim z njo, ampak meni je 1x na teden maksimum! Vsekakor mi 3x na teden ni več niti pod razno sprejemljivo in mi nikoli ne bo, razen če dobim kak ornk šus v glavo, da ne bom več pri sebi in bom delala svega i svašta čudnih stvari. Če pa bom samo fizično poškodovana, pa si upam trdit, da se to ne bo zgodilo...
No, smo šli v torek k njej na kosilo, kot sem napisala, da bo malo videla svojo vnučko. Potem smo se zmenili še za v sredo (včeraj), da pride tamalo ven odpeljat, ker bo Aljaž cel dan na terenu (mam v mislih, kaj je boljše Ronjo, pa ok, bom z njo še več, da bo mala šla na zrak). No in potem me včeraj pop. pokliče, da je "pomotoma" odnesla Ronjino flaško, pa da jo lahko prinese nazaj. Ji povem,da ni problema, da imamo še 2 flaški, sploh pa zna ronja pit tudi iz kozarca. Ok - do danes zjutraj. Mi piše sms, da bo zdaj prišla vrnit Ronjino flaško in klobuček (je mela očitno v rezervi še nekaj, ker je vedela, da flaša ne bo dost, pa je še klobuk odnesla...) POtem sem se morala na hitrco zmenit z bratovo punco, da pride brat sproti po tiste stvari, da sem ji lahko takoj napisala, da bo on prišel tisto vzet, pa da naj ne hodi (ker sicer bi prišla - če samo rečem, da ne rabimo zadeve, ne bo dovolj!)
Vem, zdaj boste mislile, da sem paranoična, pa da gotovo ne jemlje teh stvari nalašč... Mogoče ne zavestno , ampak samo podzavestno (čeprav tudi to vedno bolj dvomim). Namreč moja tašča NIKOLI ne pozabi NOBENE STVARI! Nikoli še ni pozabila dat računa, jopce,... karkoli. Samo Ronjine zadeve vedno čudežno romajo k njej v torbico... Pa nikoli ni to nobena igračka, vedno stvari, ki jih mala res rabi. KO je mela en par čeveljčkov, je pozabla vrnit čeveljčke, recimo... Ma, ne vem, meni se to ne zdi več naključje, ker se ponavlja vedno bolj in vedno z več stvarmi...
Ok, malo sem se morala spraznit, ampak res mi tole izsiljevanje z svim i svačim najeda živce! In ne kliče lubija, kje pa! Ker ve, da bi bil on proti in bi rekle, da se bo on po službi pri njiju ustavil po zadeve. Zato kliče mene, da kar pride...
Ma, žalostna sem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]! Ker sem si še včeraj rekla, no, pa saj ni tako grozno, saj se mamo čisto ok skupaj in sem jo spustila malo bližje, da sem jo spet mela malo bolj rada... POtem me pa spet boli. Na živce mi gre, da moram bit neprijazna, ker sem rada prijazna. Ampak ne smem bit, če hočem, da bo ona sploh kdaj spokala od naju... Če jo povabim po sprehodu na igranje s tamalo (jest in pit itak nič noče), potem ostane tu do večera - brez zajebancije - dokler Ronja ne zaspi, ona ne gre! Ni bilo enkrat, je reprezentativen vzorec, brez skrbi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]...
Ne vem, kaj naj naredim - vsi pravijo, da se bo že navadila, ampak če se v 1 letu ni... Meni je pa smotano takole ves čas nekaj šmuglat - če rečeva ne, je ne pa pika! To je spoštovanje do tvojih odraslih otrok... Ne vem, punce, predlagajte mi kaj, prosim!
Naj ji napišem pismo (ne vem, če bi ga bila pripraljena razumet)?
Naj ji lubi prepove me klicat (to je malo otročje, se mi zdi,nočem met slabih odnosov, ampak tole izsiljevanje mi pa res gre do živega...)?
Naj omejimo stike in se striktno držimo 1x na teden po možnosti še določen dan? Da se navadi, kot se morajo otroci navadit, da grejo v vrtec?
Kako naj ji dopoveva, da smo svoja družinica in naj nas pusti pri miru?
|
|
|
|