Anonimen
|
Jao, Teni, tebi pa sem fauš. Mislim, ker meni počasi že živce najeda. Pa ne sama vožnja. To, da smo na uro vezani. In pol se kak gospod kje spomni in gre kak stroj sredi ceste nalagat, zapre cesto in smo v riti. Oprostite izrazu, ampak tako je. Grrrrr, se nam je zgodilo včeraj, zato sem se mogla izkašljat malo. In včeraj gremo po tavečjo v šolo, imajo danes testiranje in mi začne jamrat da jo boli trebušček, da pa ona jutri ne bi šla v šolo. Tu vedno zacvikam in ne vem ali glumi, ali je res. In ok, jo pošljem počivat, zvečer se začne bruhanje in driska, jaz sama doma, z eno roko božala tamalo, z drugo podpirala tavečjo, ki jo je ful matralo z bruhanjem. Ma za znoret. Nisem vedela ali se nam kak problem s slepičem najavlja, ali je kaj takega pojedla....Noro je blo. Zvijalo jo je od bolečin. Tamalo sem pol uspela v posteljo spravit, da sem lahko tavečjo cartala. Danes grem v šolo javit da je ne bo, pa mi pravi, da jih je kar nekaj danes napovedalo da bodo manjkali. Sem ravno včeraj računala, da je ravno dva meseca mimo, ko imamo nonstop nekaj z zdravjem. Posledično že dva meseca nisem prespala noči. Doroteja, mi v Miklavžu pri šoli zavijemo desno, tak da smo na tem koncu....a si ti tudi iz tega konca, ali greš naprej proti Staršam? Nič, danes samo jamram, raje končam.
|