Ne znam se izkopat iz nastale situacije:Skupaj s fantom sva 5,5 let. Oba imava naporni sluzbi, on malo bolj odgovorno in je razumljivo zato med tednom vec odsoten in vec pod stresom. Stara sva oba okoli 30. Nimava otrok. Pred pol leta sva se skupaj preselila v stanovanje. Ko sva se spoznala in prvo leto je bilo vse krasno in lepo zdaj pa se mi zdi da sem zabredla v nekaj iz kar ne vem kako naj rešim ali pa mi lahko pač bolj izkušene bralke poveste da tako pač je v življenju in v odnosih samih.
Vem, da zaljubljenost mine in tista prva zaletavost, ko bi za nekoga naredil vse, toda resno se sprašujem ali jaz prevec zahtevam ali pa je on sebičen in nepozoren.
Pospravljam, likam, kuham samo jaz. On in njegova sluzba sta sveta stvar [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]in čez teden tako ali tako dela, naj bi bil pa tako pod stresom, da kakšna romantična sobotna jutra odpadejo, v soboto zjutraj je poln besa in tegobe na cel svet in gre najraje v gore-sam ali pa s prijatelji na kavo. Kar mu sicer ne branim, tako ali tako moram pospraviti stanovanje, samo kje pa je potem tista romantika ko sem kot dekle sanjala kavo v postelji in podobne neumnosti? Potem kosilo in po kosilu lepo rečem da bi šla rada ven, na sprehod, na krajši izlet in on ne, da je zaspan in zaspi na kavču.
Pojavljajo se tudi težave pri sexu, kljub dolgim pogovorom, spiva 2-3x na mesec odkar ima tako situacijo v sluzbi. Zagotavlja mi da je vzrok samo sluzba? Je to možno?
Ne želim pritiskat nanj, vcasih se mi zdi, da ravno, ko jaz recem, da bi nekaj naredil zame, ne naredi, toda to ne pelje vec nikamor. Vsak dan jokam in sem hkrati besna. Imam ga rada, zelo me še vedno privlači, isto kot pred 5-imi leti, toda ne vem več kaj in kako.
Ne vem na kakšen način si pridobit pozornost oziroma mu dopovedati vec obcutka za partnerja, da ga nekdo nekje vseeno rabi. In da določene stvari ne moreš delati le takrat, ko se tebi zazdi.
Ko se hočem pogovorit mi reče, da težim, da ima v sluzbi dovolj tega in da je na svetu dovolj moskih in če je res tako hudo, pa naj si izberen drugega.
Nocem vrtnic v zobeh, ali pa izleta v toplice, le malo vec pozornosti.
Naj ga ignoriram? Grem sama na sprehod če ne želi ustreči mojim željam?
Kako se takim problemom v življenju streže?