RE: Imeli smo srečo! (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

---

SOULatka -> RE: Imeli smo srečo! (17.4.2008 11:35:39) žal se nekateri komaj ob takih, ali podobnih dogodkih, ko od bližnjih nekdo hudo zboli, ali mi sami, zavemo, kakšno vrednost ima življenje. Prej pač ne znamo videt, kaj je življenje...škoda...da se mora nekaj groznega zgodit, da to vidimo. No, če pa že vidimo, pa potem po takih dogodkih bolj cenimo naše življenje, potem so taki dogodki nekaj najboljšega, kar se je zgodilo...ker so dali ponovno vrednost našemu življenju.

---

BarbaraE -> RE: Imeli smo srečo! (17.4.2008 11:59:26) HB, da je sedaj vse OK. Ob takih dogodkih ugotoviš, da bi bilo dobro iti na kakšen tečaj prve pomoči, da si malo znanje osvežiš. Objemi svojega sineka. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]

---

janjja -> RE: Imeli smo srečo! (17.4.2008 13:00:46) Joj grozno, samo da je vse vredu. Mi smo kako leto nazaj imeli primer ko sem brisla po tleh in je tamala priletela (v cicibanovih copatah)[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] in tako zletela po tleh nazaj na glavo da je padla v nezavest. Hvalabogu je priletela mama in jo hitro polila z mrzlo vodo, jaz sem bila čisto panična in me je še danes groza. In takrat sem ugotovila da so cicibanovi copati po vlažnih tleh največja katastrofa kar so jih lahko naredili.

---

srki -> RE: Imeli smo srečo! (17.4.2008 13:18:15) Joj, to je moralo biti pa res grozno. Samo,da je vse OK in da je bil mož tako priseben, da mu je znal pomagati. Meni se je enkrat ustavilo srce, ko se je udaril ob rob posteljice, to je bilo lani, nikoli poprej se ni zamolknil, takrat pa se je. Meni se je tista tišina in nobenega znaka življenja zdela kot cela večnost. Še sedaj me srh, ko se spomnim.

---

Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]