Anonimen
|
Vesel, kot sta ti napisali Rubin in Volga, ne se obremenjevat in otroka ne pripravljat. Tisti testi so pač narejeni po enem povprečju, čisto vsak otrok pa v eni ali več stvareh odstopa od povprečja, v enih navzgor in v enih navzdol. A se ti zdi, da tvoj otrok odstopa od svojih vrstnikov? In dober pediater ve, da je vsak otrok osebnost zase, da vsakega zanima nekaj drugega, vsak po svoje dojema svet. In bo tisto povprečje vzel ot zelo raztegljivo . Slab ali čuden pediater pa se teh testov in povprečij drži kot pijanec plota in potem pride do hecnih situacij, kot je bilo npr. pri nas na sistematskem pri 18. mesecih, ko me je P. vprašala, koliko kock sestavi v stolp, pa sem ji nazaj odgovorila, da nimam pojma, ker jo sploh ne zanimajo. In mi je naredila eno 5 minutno pridigo, da otrok mora to delat, ker si s tem krepi motoriko, relacijo oči-roke,... nasploh je na koncu ostal vtis, da če otroka ne bom silila s kockami, bo nevem kako nazadovala za drugimi otroci. Seveda jo nisem nikoli silila sestavljat, ker se mi zdi, da s tem otroka zgolj posiljuješ, to, da smo cel dan zunaj, kjer raziskuje okolico, pobira palčke, skače po lužah, si ogleduje rožice, žuželke, da obožuje knjigice, veliko bolj kot povprečen otrok te starosti,... vse to ni bilo važno, P. se je osredotočila na tiste kocke . No, zdaj je stara 23 mesecev in je pred 14 dnevi sama odkrila kocke, iz šusa naredila stolp iz ene 20.ih kock, pred dvemi dnevi pa se je spravila sestavljat legice tehnik, namenjene 7-12 let starim otrokom in sedaj preklada tiste kocke, kot da so nekaj najbolj zanimivega na svetu. Tako da, še čisto vsak otrok je osvojil določeno znanje, eni prej, drugi kasneje in se ni treba čisto nič obremenjevat. Vse to posiljevanje in prehitevanje z znanjem, ki naj bi ga danes otrok osvojil še preden gre sploh v šolo, je umetno. Otroci imajo naravno prirojeno raziskovanje in prav je, da jih pustimo odkrivat tisto, kar jih veseli, ne kar se nam zdi, da bi bilo prav. S slednjim jim samo vzamemo veselje do odkivanja.
|