|
Gina -> RE: Samomor-junaško ali strahopetno dejanje? (20.4.2008 17:07:40)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Pobalami
Samomor je lahko tudi posledica depresije. Osebe, ki obolevajo za tem nimajo brez močnih zdravil kontrole in naredijo samomor. Krivi so kemični procesi v možganih.
Jaz bi rekla, da je tudi obratno res. Človek lahko jemlje antidepresive, ki povzročajo prevelike kemične procese v možganih in postane čist zahaluciniran. No ja, tako je bilo pri moji mami. Ona ni bila prisebna, ko je naredila samomor, vem, ker sem bila zraven ko se je dogajalo. Njo so zafurali zdravniki, ravno z antidepresivi, ker drugega kot tablet enostavno ne znajo dajat.
Pa ni edini primerek, samo o tem se molči, ker se dohtarje zagovarja do nezavesti, ne glede na to, da nekoga na drugi svet spravijo. Ta mesec sem gledala, kako so dva šolska otroka dohtarji zafiksali s podobnimi tableti, ker to je edina reč, s katero sploh kaj delajo pri vseh "kao psihičnih" zadevah. Ne bi o posledicah zdaj, ki so se že pojavile, ker mi je za zjokat in bruhat zraven nad zdravniki, tudi zaradi teh dveh otrok.
Se pa strinjam tudi s tole izjavo:
IZVIRNO SPOROČILO: Mišni
Jaz tudi mislim, da ne eno ne drugo.
Nekdo ne more več živet. Pač NE MORE. Ne da bi komu hotel kaj slabega, ampak preprosto NE ZMORE več živet. Pač bremena ne zmore več. Jaz to razumem. Vsak človek ima meje. Nekdo je močan, drugi je šibak, treji je spet nekje vmes. Nakdo zmore težka bremena, vsa se mu v bistvu zdijo lahka, nekdo se ustavi pred malim bremenom in ga včasih ne zmore. Preprosto nima moči in kloni. Ljudje smo si različni.
Drugače pa volga, pri nas ni nihče imel samomorilskih nagnjenj v družini, nihče ga ni delal nikdar prej, tudi dvomim, da bi midva z bratom kaj takega naredila. Niti moja mami ga ne bi, če ne bi bila na silo, s pisnim privoljenjem mojega očeta, s katerim je bila v ločitvenem postopku, odpeljana na psihiatrijo iz kardio oddelka po infarktu, ker se ni želela pogovarjati z enim zdravnikom (zaradi šoka, ker je imela infarkt - res pa je gotovo imela infarkt, ker se je čist preveč sekirala zaradi ločitve).Tam so jo zelo na silo, proti njeni privolitvi zafiksali s hudo dozo, po kateri matere nisem nikdar več spoznala (psihično je postala drug človek po tistem tednu nasilnega filanja z inekcijami), saj so inekcije in tablete naredile tako hudo kemijsko reakcijo v njenem telesu, da je morala jemati tablete in da je vsakič, ko je nehala jemati tablete, padla v stadij podoben diliriju. Ker tablet ni več prenašala, ker ni želela biti več kot neka mumija, ki blodi po svetu brez same sebe, jih je nehala jemati. V stanju neprisebnosti je skočila skozi okno. Tega ne bi bila sposobna narediti nikdar, če ne bi bila pod hudimi kemijskimi substancami.
Pišem to zato, ker sem prepričana, da ni edini primerek s takimi posledicami, in pišem zato, ker se mi zdi, da ljudje preveč zaupate antidepresivom. Imajo svoje pluse in minuse. Nekaterim pomagajo, drugim pa škodijo.
|
|
|
|