petra* -> RE: moj sonček (12.4.2008 10:34:21)
|
Maruša v srcu čutim s tabo. Blizu so mi tvoja občutenja. Še posebno te dni oz. danes, ko bi naša deklica upihnila svečke na tortici. Tako pa je svečka neprižgana na " marjetični tortici" na njenem grobu..Upihnili jo bomo namesto nje in z njo v srčku. In se ji zahvalili za vse kar nas je naučila, za vse trenutke, ko smo bili lahko z njo in ona z nami... in hkrati v sebi začutili tisti grenak priokus in vprašanje: " Pa zakaj moramo ravno v trpljenju rasti in se učiti??" Ne vem... vem pa eno: Maruša, pogumno v novi dan, v novo leto, brez Tine ob sebi, vendar z njo v srčku. Vem, da je težko, vem, da včasih boli in se zdi kot, da ne bo nikoli ponehalo. Ampak čas nas nauči, da sprejemo, se navadimo in živimo in se znova čudimo življenju in se ga veselimo. V majhnih rečeh odkrivamo radosti. Zaživimo z izkušnjo, ki jo poznamo samo mi, posebni starši, naših mavričnih otrok. veliko moči in pogumno naprej,
|
|
|
|