KIRA
|
tudi pri meni je bilo tako mika, ko sem imela CR. v šok sobi so ble super sestre - na oddelku pa zarežave, noben ti ne pomaga, ne reče lepe besede.
grozno. jaz sem skoraj vsak dan jokala, ker nisem zdržala tam. sem hotela domov, pa me niso pustili. nič spanja - nobene pomoči, katastrofa.
sem tako delala na viziti, da so me 6. dan MORALI domov spustit. nisem več zdržala. še en dan, pa bi se mi zmešalo - čist resno.
še ko sem prosila pomoč, ker nisem več mogla - sem bila čist izčrpana od napora - spala sem pa max. 2 uri v celem dnevu (vsak dan), je prišla zadirčna sestra - skoraj na kolenih sem jo morala prosit da je sploh prišla.
pa mojo bebico so mi v roke potisnile, ko sem ležala. ja halooo! kako pa naj vstanem z eno roko in svežimi šivi - so mi vsaj trije popokali. direkt sem čutila in kri se mi je ulivala. sem skoraj padla s postelje z dojenčkom v roki. tista visoka postla je bila, se ni dala dol spustit, ko skoraj nisem dol mogla, pomoči pa od nikoder. enkrat sem celo na stolu zaspala od izčrpanosti in sem skoraj dojenčka iz rok vrgla.
boli njih, če si frišen od operacije, pa te vse boli in niti zase poskrbet ne moreš, kaj šele za bebico .... sem skup kapala v šok sobi in krvi sem dosti zgubila, s pritiskom sem imela težave in infuzije sem dobivala. pa so bile prijazne sestre in do mi pomagale celo pri umivanju. ampak na oddelku - ko da te ni.
so pa na IVF - ginekologiji čist drugačne sestre. zelo prijazne, vse ti razložijo, pokažejo, te potolažijo, vse kaj češ. še roko ti držijo, če vidijo, da te je strah. predvsem Jasna in Daniela. svaka jim čast.
ne vem, kako so lahko na enem oddelku super, na drugem pa tako nečloveške. ne kapiram.
|
Natisni
