|
Anonimen -> alkoholizem (9.4.2008 1:00:07)
|
Se najprej opravicujem, vendar tam kamor spada ta tema ni možnosti za anonimnost, ker pa je to občutljiva tema ne želim da sem odkrita pod nickom, ker nekateri ki obiskujejo forum pač vedo kdo sem. Me bodo moderatorji prestavili verjetno.
Povejte mi prosim, koga bi ve že štele med alkoholike? Bi tako označile nekoga, ki se napije recimo 1x - 3x na teden?
Kako s takim človekom ravnat? Kako mu dopovedat, da s tem škoduje sebi in krha odnose v družini? Pa tukaj ne gre za partnerja, gre za očeta. Že nič kolikokrat smo se skregali na to temo, so bili napeti odnosi, je bila slaba volja, ...in nikoli ni nič pomagalo. Dokler smo še živeli skupaj je to name zelo vplivalo - psihično. Sedaj ko ne živimo več skupaj, imam to sovraštvo do alkohola tako globoko vtisnjeno v sebi, da vseeno ne morem zbežati občutkom jeze, slabe volje, razočaranosti vsakič ko se z očetom (ali mamo) slišim po telefonu in slišim da je pijan. Vidimo se v povprečju 1x na teden in takrat ne pije. Vendar pa se slišimo vsak dan in vem kdaj je pijan in kdaj ni in nikoli ne morem priti na obisk, brez da bi prej preverila ali je kaj pil ali ne, ker če pridem in vidim da je pil ... ne znam razložit, ampak v meni se nekaj premakne in bi najraje kričala in se hitro poberem od tam. Sicer imam z njim dobre odnose, je zelo fajn človek, ki bi zame naredil vse. Tudi ko se napije, ni fizično nasilen, je pa "težak" za prenašat in nerazsoden in kar govori v tri dni in ko je res že fajn nalit začne žalit in resnično postane nemogoč. Moja mama se ga je navadila in vedno pravi: "ja kaj pa naj naredim, takšen je?" in potem od časa do časa še ona spije kakšen kozarček in potem on misli da s tem ni nič narobe. Ampak je narobe! Vsakič ko se mu pa kaj reče, pa ima takšen obrambni mehanizem da se namuli in je užaljen češ, kaj pa sploh govoriš in ne mi težit in podobno.
Saj vem, da predvsem sedaj ko ne živim več pri starših, bi se lahko od tega distancirala, pa se ne morem. Vem, da ko bo pa spet kaj narobe z zdravjem, bom pa jaz prva, ki bo poslušala jok in stok - predvsem od moje mame, ki sedaj pravi,"ja saj vem ampak kaj pa lahko naredim"
Predvsem mislim, da si ona zatiska oči on pa to izkorišča, ker če bi moj sedanji partner prihajal domov pijan, bi letel skozi vrata tako hitr da bi se vmes srečal. Ona pa kar prenaša vse to in tolerira in se mu - saj res redko, ampak se zgodi še celo pridruži.
Ne vem kaj naj naredim. Kmalu se mu bo rodil vnuček in sem razmišljala, da bi morda našla kakšno spletno stran in sprintala dol kakšne posledice alkoholizma in mu jih dala in poskusila (že stotič sicer) kaj premaknit v njem, da bi nehal pit. Če bom to naredila sedaj preden se rodi vnuček, ne bo imel časa da bi pol leta kuhal mulo in me ignoriral, ker sem se mu spet usodila kaj reči.
Ma ne vem kaj naj naredim. Rada ga imam, vendar pa me to pitje spravlja v žalost in slabo voljo in situacijo, kateri nisem in ne znam biti kos.
Imate kakšen predlog, kako bi lahko kaj dosegla. Sicer pravijo, da starega bika kaj naučit ni mogoče, ampak jaz še vseeno upam da....
Še enkrat se oproščam za napačno izbran forum, vendar bi res rada bila anonimna, ker marsikdo za ta "moj" problem ne ve in mi ni prijetno.
|
|
|
|