|
timika -> RE: Konec nosečnosti (9.4.2008 10:55:49)
|
Ne se bat in ne verjemi vsemu - jaz sem pred porodom tudi imela pred očmi po besedah nekaterih živalsko mučenje ob dojenčku, neprespanoat, nič časa zase,...
.....potem te pa zadane realnost, ki je bistveno lepša...ker to, kar govorijo, so dejstva, potem pa vse te obveznosti doživljaš kot mami, ki želi svojemu otroku le najboljše in biti z njim, ga negovati. OK, z nič spanca se tudi ne da živet, ampak mi se še sedaj pri 19 mesecih zbujamo tudi po 5x na noč, pa ne bi to bodobje, ko sem mami, zamenjala z nobenim drugim. Sem bistveno srečnejša, zadovoljna in pomirjena kot kadarkoli prej v življenju. Utrujenost je zelo majhna cena za te občutke.
Torej, vsaj pri meni je bilo tako, da me je materinstvo tako prevzelo, da so se mi ob zdravem otroku zdele vse nevšečnosti nepomembne. Pa so bili krči, budni smo bili cele noči, pri njegovem 3. mesecu se spomnim, da nisem 14 dni spala od 2 ponoči pa do 9. zjutraj, se mi je tudi že bledlo, ...skratka, sliši se grozno, ampak ni, ker to doživljaš kot MAMA. Edino, kar bi lahko bil problem, je, če bi se pojavila kakšna poporodna depresija, ko dejansko glava dela po svoje in vsa ta ljubezejn ne more do tebe. Takrat pa zna biti nega, hranjenje in ukvarjanje z otrokom velik velik napor.
Uživaj sedaj v pričakovanju in se veseli trenutkov, ki prihajajo, ker so čudoviti.
|
|
|
|