|
Anonimen -> RE: Kandida ubija-gradivo (29.5.2008 8:28:12)
|
Pojem kandida preobčutljivostni sindrom (KPS) pozna tudi medicina, a je prepričana, da ni nikakršnega dokaza o obstoju te bolezni. Laiki pripisujejo KPS vrsto simptomov, toda takšne ima večina bolnikov z najrazličnejšimi boleznimi, pravijo zdravniki in opozarjajo, da je zdravljenje takšne namišljene bolezni z zdravili, ki so sicer namenjena resničnemu obolenju, zelo nevarno. Prof. dr. Janeza Tomažiča s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani smo prosili za podrobnejšo razlago tega tudi pri nas precej razširjenega pojava.
Kandida preobčutljivostni sindrom
Najprej nam, prosim, pojasnite pojme, kaj je kandida, kaj kandidoza in kaj kandida preobčutljivostni sindrom (KPS). Laiki jih namreč radi pomešajo. Torej, kaj je kandida?
Glivica kandida – rod Candida, najpogostejša in najpomembnejša je Candida albicans – živi z nami v sožitju na naši koži in v sluznicah, predvsem sluznicah prebavnih poti, deloma dihal in sluznici nožnice. Kandida je del normalne flore. Naseli se že ob rojstvu ali kmalu po njem. Kot vsi mikroorganizmi se lahko vplete v naš obrambni mehanizem in ga začne vznemirjati, ta pa se odzove obrambno ter povzroča različne reakcije.
Kaj je kandidoza? Obstajata povrhnja kandidoza in invazivna kandidoza. V čem se razlikujeta?
Pri imunsko zdravi osebi lahko kandida povzroči povrhnjo kandidozo – na sluznici, koži ali nohtih. Ta oblika bolezni za človeka ni nevarna, je pa lahko zelo nadležna in včasih zahteva dolgotrajno zdravljenje.
Ob zmanjšani imunski sposobnosti organizma pa se lahko kandide po krvi razsejejo po telesu in povzročijo sistemsko oziroma invazivno kandidozo. Ta oblika bolezni je zelo nevarna in ogroža bolnikovo življenje. Sistemska kandidoza je lahko omejena tudi na en organ, na primer na jetra, ledvici, vranico, oči ali osrednje živčevje. Poudarjam, da se invazivna oblika bolezni pojavi le pri bolnikih z zelo hudimi imunskimi okvarami, torej ob rakavih boleznih, zdravljenju s citostatiki, glukokortikosteroidi in drugimi zdravili, ki slabijo imunski sistem, po presaditvah organov, pri aidsu ter redkeje pri dolgotrajnem antibiotičnem zdravljenju hudih okužb pri kroničnih bolnikih.
Kaj je kandida preobčutljivostni sindrom, za katerega uporabljamo kratico KPS?
Pred več kot 25 leti sta bila ameriška zdravnika Orian C. Truss in pozneje William Crook prepričana, da sta odkrila novo bolezen. Poimenovala sta jo kandida preobčutljivostni sindrom (KPS): pri nekaterih ljudeh naj bi se namreč razvila preobčutljivost za kandido, ta pa naj bi se kazala z zelo raznolikimi težavami. Po njunem mnenju je glavna značilnost KPS stalno vsesplošno slabo počutje, ki ga spremljajo utrujenost, težave s prebavili (zaprtje, driska, napenjanje itn.), bolečine v mišicah in sklepih, predmenstrualne težave, duševne težave (motnje koncentracije, nihanje razpoloženja, depresija itn.), želja po uživanju sladkorja, alkohola in podobno. Številni zdravniki v Ameriki pa tudi drugod so to diagnozo nekaj časa pripisovali skoraj vsakemu svojemu bolniku z nepojasnjenim slabim počutjem.
Kako to, da se v Sloveniji v zadnjem času toliko govori o tej domnevni bolezni? Ljudje pravijo: »Imam kandido,« in ob tem naštevajo splošno slabo počutje, utrujenost, brezvoljnost, napenjanje.
Infektologom se ob tem dvigajo lasje. Do danes ne poznamo nobene diagnostične metode, s katero bi dokazali bolezen kandida preobčutljivostni sindrom. Edini dokaz »bolezni« je subjektivno počutje. Obolelost s KPS si ponavadi pripiše (namišljeni) bolnik kar sam, in sicer na podlagi točkovanja odgovorov na vprašalnik, ki ga je razvil zdravnik Heiko Santelmann (angl. Questionnaire for Fungus-Related Disease, okr. FRDQ-7). Kandida preobčutljivostni sindrom je namišljena bolezen.
So bile opravljene kakšne posebne raziskave, ki jasno dokazujejo, da KPS ne obstaja?
Leta 1990 je bil v reviji New England Journal of Medicine (ena najpomembnejših znanstvenih medicinskih revij) objavljen članek o dobro nadzorovani klinični študiji, v kateri so primerjali dve veliki skupini žensk, ki so izpolnjevale merila za KPS. Imele so vnetje nožnice, ki ga je povzročila kandida. Eno skupino so zdravili s protiglivičnim zdravilom, drugo pa z na pogled enakimi tabletami, a je bil v njih le škrob (placebo). V vsako od skupin so bile osebe izbrane naključno, vse do konca študije pa niti zdravnik niti opazovana oseba nista vedela, kakšno učinkovino posameznica uživa. Ugotovili so, da pri odpravljanju sistemskih ali psihičnih simptomov KPS protiglivično zdravilo ni bilo nič učinkovitejše od placeba. Protiglivično zdravilo je po pričakovanju pozdravilo glivično okužbo nožnice, na težave KPS pa ni vplivalo nič bolje od placeba. V neki drugi raziskavi niso našli povezave med kronično utrujenostjo in KPS. Še največ raziskav o KPS je bilo narejenih na Norveškem, kjer je bila ta »bolezen« nekaj časa zelo modna, vendar so tudi tam sčasoma nehali govoriti o tem obolenju.
Zdravilci in laiki, ki so napisali cele priročnike o zdravljenju kandide, še vedno iščejo učinkovito zdravilo za KPS. Predlagajo protiglivično dieto, razkisanje telesa, dodajanje probiotičnih bakterij in bioresonančno terapijo. Kaj menite o tem?
Zdravniki nimamo nič proti, če se ljudje odločijo za kakšno dieto, ki gre v kontekst zdrave, uravnotežene prehrane in zdravega življenja. Pravzaprav je ravno nasprotno, saj poskušamo ljudem vedno znova dopovedati, da je treba živeti zdravo. Nasprotujemo edino temu, da jemljejo zdravila. To nikakor ne pride v poštev. S postavitvijo diagnoze KPS lahko celo spregledamo pravo, morda življenjsko ogrožajočo bolezen, ki bi jo s pravočasnim zdravljenjem lahko uspešno pozdravili. Simptomi, ki jih navajajo kot simptome KPS, so namreč tako splošni, da jih ima večina bolnikov v nekem obdobju številnih in najrazličnejših bolezni.
Lahko nezdravljena povrhnja kandidoza pripelje do invazivne kandidoze?
Če ni v ozadju hude – poudarjam, hude! – imunske okvare, ne more. Nikoli. Povrhnje kandidoze se lahko ponavljajo, nikoli pa ne ogrožajo življenja in ne povzročajo sistemskih težav. Človek se resnično slabo počuti, če ga ves čas nekaj srbi, če mu poka koža, če se koža lušči, če ga ves čas peče, vsekakor pa ni razloga, da bi se zaradi tega vsesplošno slabo počutil, ležal brez volje in se predajal brezdelju.
Menda je večja nevarnost v tem, da zaradi namišljenega kandida preobčutljivostnega sindroma brez potrebe uživamo zdravila, ki so namenjena zdravljenju kandidoze?
Res je. Pogosto se zgodi, da samoimenovani bolniki s KPS, zavedeni s številnimi nepreverjenimi podatki o tej bolezni, dobesedno prisilijo zdravnike, da jim predpišejo protiglivično zdravilo, na primer diflukan ali diflazon. Najpogosteje se želijo znebiti glivic iz črevesja (v resnici gre za normalno floro). Zdravniki nimajo v rokah nobenega strokovno utemeljenega razloga, da bi takim »bolnikom« predpisali protiglivična zdravila. Morebitna uvedba protiglivičnih zdravil pri takih ljudeh je nedopustna in nevarna, lahko je celo kazniva, saj protiglivična zdravila niso registrirana za tovrstne indikacije in tudi ni nobenih priporočil za njihovo tovrstno uporabo.
Zakaj je to nevarno? Zakaj zdravniki ne predpisujemo teh zdravil za namišljeno bolezen KPS? Če se, hipotetično rečeno, zgodi, da bo ta človek nekega dne zbolel za boleznijo, ki oslabi imunski sistem, lahko kandida, ki je še vedno v telesu (če smo s kandido prekuženi, se je ne moremo znebiti, tudi če bi zdravilo jemali vse leto) in je zaradi dolgotrajnega jemanja protiglivičnega zdravila postala odporna proti njemu, povzroči invazivno bolezen, ki jo bomo težko pozdravili. S čezmerno uporabo protiglivičnih zdravil v slovenski populaciji bi povečali delež odpornih gliv.
Za katera obolenja se običajno predpisujejo omenjena zdravila?
Recimo za vnetje nožnice, a redko. Ali kadar kandida povzroča probleme na koži, a tudi takrat zelo redko. Najpogosteje jih predpisujemo za invazivne oblike kandidoze.
Je kandidoza lahko prirojena?
Ne. Otroci lahko imajo sor v ustih, a to ni prirojeno. Dojenček je imunsko nedozorel, nima popolnoma razvitega imunskega sistema, eden od znakov, da ni zrel, pa je tudi to, da se mu v ustih pojavlja sor. A to še ne pomeni, da ima prirojeno kandidozo.
Ali lahko invazivna in nevarna kandidoza nastane že zaradi splošnega padca imunskega sistema, torej zaradi stresa ali preobremenjenosti, kot menijo laiki?
Nikakor ne. Za nevarno obliko kandidoze je stres nepomemben.
Kaj menite o opazovanju jutranje sline v kozarcu filtrirane vode? Vsi govorijo, da tako testiranje jasno pokaže bolezen.
To je neumnost. Medicina z raziskavami ni potrdila te bolezni. KPS za medicino ne obstaja. Ne poznamo ustrezne diagnostične metode kakor tudi ne epidemioloških niti terapevtskih dokazov o njenem obstoju. Zato ni mogoče ovrednotiti prav nobenega takšnega laičnega testa. Pljunek v vodo je pljunek v prazno.
Tekst: ŽANA KAPETANOVIĆ
Foto: KATARINA KRMELJ
|
|
|
|