Anonimen
|
Starši, ki želijo otroka čim bolje pripraviti na življenje, naj bi ga takoj, ko razume pomen števil in vrednosti, začeli vpeljevati v svet denarja ter varčevanja. Otrok naj seveda spozna denar skozi igro. Z docentom doktorjem psihologije Kristijanom Muskom Lešnikom s fakultete za menedžment v Kopru smo se pogovarjali o tem, kako otroku predstaviti denar, ga naučiti ravnati z njim in mu pomagati razviti pravilen odnos do njega. Starši ga že z žepnino učijo odgovornega ravnanja z denarjem, samostojnosti in odločanja.
Starši in otroci: pomen denarja in varčevanj
Kdaj otroka seznanimo z denarjem in varčevanjem?
Otrok razume pomen denarja šele takrat, ko razume pomen števil in pojem vrednosti. Večina petletnih otrok že zna šteti do 10. Prav tako zmorejo primerjati predmete po kaki značilnosti, teži, velikosti in drugem. Mnogi znajo že razlikovati različne vrste denarja, kovance, bankovce, in razumejo, da se denar uporablja kot menjalno sredstvo za nakupovanje stvari. Obenem že lahko sodelujejo pri preprosti nakupovalni izkušnji, izbirajo med nakupom enega ali drugega predmeta. Takrat že razumejo, da je vir denarja delo staršev, hkrati pa je njegova količina omejena. Vendar otroci večinoma ne razumejo vrednosti denarja in je ne znajo seštevati, zato se lahko petletnemu otroku zdi 55 centov veliko več kot tri evre.
Kakšen odnos do denarja naj starši privzgojijo otroku?
Učenje o denarju in varčevanju je ena od pomembnejših nalog kateregakoli roditelja, ki želi pripraviti otroka na življenje. S tem jih pripravimo na pozitivne in negativne pojave, povezane z denarjem. Kadar se pogovarjamo o različnih vrednotah, občutkih in stališčih, povezanih z denarjem, jih moramo naučiti, da denar in materialna vrednost nista edina kriterija za vrednotenje ljudi ter odnosov. Skozi te izkušnje se otroci naučijo razumeti, da so z denarjem povezane nekatere omejitve in notranji konflikti, ter se jih učijo obvladovati. Pri pogovarjanju z otroki o tem je treba upoštevati njihovo stopnjo razumevanja. Mlajši kot so, s konkretnejšimi in preprostejšimi zgledi jim moramo to ponazoriti.
Kako jim lahko starši z vzgojo in skozi igro pomagajo pridobiti pravilen odnos do denarja?
Otroci so radovedni. Želijo si posnemati svet odraslih in se učiti o njem. Vsaka izkušnja z denarjem, ki jo otroci vidijo in doživijo, vsak zaslužek, poraba, izmenjava, podarjanje, posojanje ali varčevanje je zanje izkušnja o tem, kako deluje svet denarja ter kakšna stališča in vrednote igrajo vlogo pri odločanju odraslih o denarju. Predšolski otroci si lahko pridobijo izkušnje z igranjem trgovine z igralnim denarjem. Razvrščanjem kovancev po vrednosti in pogovarjanjem o vrednosti. Pomembno je, da prevzamejo odgovornost v družini za nekatera opravila, vendar jih ne nagrajujemo z denarjem. Obenem naj sami varčujejo denar v hranilniku. Pri mlajših šolarjih že lahko določimo posebne naloge, za katere dobijo nagrado. Če otroku začnemo dajati žepnino, se z njim pogovorimo o njeni višini in omejitvah glede tega, za kaj jo lahko porabi. Če si otrok nečesa želi, mu lahko »posodimo« malo denarja, ki ga potem vrača, seveda krajši čas, in tako razume vrednost denarja ter posledice zadolževanja. Pomagamo mu narediti načrt, kako bo privarčeval denar in uresničil cilj. Ali pa se z njim igramo trgovino. Včasih mu dovolimo, da kupi stvar, ki je ne bo potreboval, in se pozneje z njim pogovorimo o posledicah napačnih odločitev, a brez obtoževanja.
Kaj pa pri nekoliko starejših otrocih?
Ti že lahko razumejo pomen varčevanja v banki in hranilne knjižice, zato jim jo pomagamo odpreti, da dobijo izkušnjo z varčevanjem in obrestmi. Spodbujamo njihovo podjetnost in poskuse, da bi zaslužili nekaj dodatnega denarja, denimo s pomočjo sosedom, košnjo trave in podobno. Spodbujamo jih pri razvijanju lastnih načrtov za varčevanje in porabo denarja za dnevne potrebe in želene cilje ter jih pohvalimo za uresničene cilje. Otrokom dovolimo, da del svojega denarja porabijo samostojno, da se učijo odločati in sprejemati posledice svojih odločitev.
Kako naj starši otroka naučijo prepoznati vrednost nekega bankovca ali kovanca?
Izkušnje z njihovo vrednostjo najlaže pridobi v neposrednih nakupovalnih situacijah, na primer kadar sam plača liziko s kovancem za dva evra in dobi nazaj več manj vrednih kovancev. Starši naj mu pomagajo pri premisleku o razliki med številom in vrednostjo kovancev.
Česa lahko otroka naučimo z žepnino?
Starši otroka z žepnino učijo odgovornega ravnanja z denarjem, samostojnosti in odločanja, kar je pomembneje kot žepnina. S tem, ko je otrok 'zaslužil' denar, dobi občutek priznanja, ki ga krepi vtis denarne neodvisnosti, da ima nekaj denarja, ki ga lahko porabi za želeno. S tem se pri starejših otrocih krepijo pozitiven odnos do odgovornosti, dela, pa tudi delovne navade in razumevanje razlik med »vrednostmi« različnih del in opravil ter drugo. Porabljanje žepnine pomaga otrokom razviti razumevanje odnosa med željami in potrebami, pomen primerjanja različnih alternativ, odločanja in sprejemanja odgovornosti za odločitve.
Kako otroka spodbuditi k varčevanju?
Varčevanje je lahko zanje izkušnja, ki jim pomaga priti do nečesa, kar si želijo. Z njim se učijo pomena odlaganja zadovoljstva za poznejše doseganje pomembnejšega cilja. Otroku razložimo razliko med kratkoročnim varčevanjem za neki cilj, na primer nakup žoge, in dolgoročnim varčevanjem za večje cilje, na primer nakup kolesa ali računalnika. Pri mlajših otrocih se je smiselno osredotočiti na kratkoročne, otipljive cilje.
Otrokova prvi hranilnik in bančni račun
Dušica Knuplež, vodja poslovalnice v Banki Domžale: »Finančna vzgoja je pomemben del vzgoje otrok, zato naj starši že v predšolskem obdobju otroka vpeljejo v svet denarja in varčevanja. To je treba storiti preprosto in igrivo, da otrok začuti željo, da bi se o denarju rad naučil še več. V banki se zavedamo, kako je to pomembno, zato smo zanje odprli t. i. otroško banko, prirejeno otrokom, da bi čim bolje spoznali denar in njegov pomen. Predšolskim otrokom v posebnem programu s prosojnicami, besedo in sliko predstavimo denar, kako izdelujejo kovance, zakaj potrebujemo in uporabljamo denar ter kaj banka sploh je. Program za šolsko mladino je obsežnejši ter vključuje poleg naštetega zgodovino bančništva in denarja. Otrokom tudi pokažemo denar in jim s posebnim magnetom za prepoznavo ponaredkov omogočimo, da spoznajo, da je denar lahko tudi ponarejen. Najpreprosteje otroci vstopijo v svet denarja in varčevanja tako, da z denarjem ravnajo sami, starši pa imajo nadzor nad tem. To jim omogočajo računi, namenjeni prav otrokom.«
Tekst: RENATA UCMAN
Foto: Stockxpert
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
