Mišni
|
IZVIRNO SPOROČILO: pajac
IZVIRNO SPOROČILO: Mišni
Drugače pa, ani tako, da klop v določeni stopnji razvoja, gre ali samo na živali ali pa samo na ljudi? Ne vem če nisem nekje tega brala.
Ker včasih sem mislila, da sta dve vrsti klopov: tisti, ki gredo na živali, in tisti, ki gredo na ljudi. No, potem sem prebrala, da so to vse ena vrsta, samo da, kot sem napisala, gredo v določeni stopnji ravoja na živali, v drugi stopnji pa na ljudi.
To naj bi v bustvu pomenilo, da tisti z živali ne grejo na ljudi.
ne drži!
Ista žival, poljuben gostitelj....Imajo 4 cikluse razvoja in se v vsakem ciklusu 1x hranijo.. to si mogoče prebrala..
Ne, tole sem zdaj gledala, ampak sem imela vse skupaj v spominu malo drugače:
Ocenjujejo da življenski cikel klopa traja 2 do 3 leta, v hladnejših področjih tudi 5 do 6 let. Klopi imajo v svojem razvoju 3 stadije in sicer se iz jajčeca najprej razvije larva s tremi pari nog, nato se preobrazi v nimfo, ki ima 4 pare nog in le ta v odraslega klopa (slika 1).
Slika 1: Različne razvojne stopnje klopa
Pred vsako preobrazbo klop potrebuje krvni obrok. Zato klopi v svojem življenskem ciklu potrebujejo vsaj tri različne gostitelje in tako prenašajo borelije iz ene vrste na drugo. Larve, nimfe in odrasli klopi plezajo po vegetaciji in se oprimejo mimoidočega gostitelja. Ličinke klopov se hranijo na malih in srednje velikih živalih kot so plazilci, mali glodalci, ptice, pa tudi na človeku. Odrasli klopi raje gostujejo na večjih živalih, kot je npr. srnjad ali pa na človeku (slika 2).
Za preživetje klopov v naravi, morajo biti izpolnjeni vsaj trije pogoji. To so: primeren gostitelj, temperatura okolja med 10 in 35ºC (ekstremne temperature klopi prenesejo le za kratek čas) in stalna, vsaj 80 % relativna zračna vlaga. Zato klope običajno najdemo na področjih z bogato gozdno podrastjo, na travnikih, grmičevju. V krajih z nadmorsko višino 1000 m so redki, nad 1500 m jih ni. Ličinke in odrasli klopi postanejo aktivni spomladi, posebno v maju in juniju ter jeseni, v septembru in oktobru. Čez zimo v hladnejših krajih nimfe in odrasli klopi otrpnejo in tako prezimijo. Gostitelji klopov - različne domače in predvsem gozdne živali - predstavljajo epidemiološki rezervoar borelij. Okužba pri njih poteka brez kliničnih znakov - borelije živijo v teh gostiteljih ne da bi jim škodovale. Človek je naključni gostitelj in tako kot on sam, lahko zbolijo tudi nekatere domače živali, npr. psi, govedo in konji.
Tudi ptice predstavljajo pomemben rezervoar povzročiteljev lajmske borelioze in borelije lahko prenašajo na dolge razdalje, morda celo med kontinenti.
Slika 2: Življenjski cikel klopov, ki povzročajo lajmsko boreliozo
Izsledki novejših raziskav so pokazali, da je v Sloveniji s povzročitelji lajmske borelioze okuženih do 56 % odraslih klopov in do 29 % nimf.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
.
