nejcko -> Ljubezen do otrok (7.2.2005 15:07:22)
|
Res je, Mexica, na videz čudno in "nesmiselno" vprašanje, saj je odgovor nanj lahko sila preprost. Vendar če pogledamo na stvar z druge plati, pa niti ne. Gotovo je, če so vsi otroci v družini zaželeni in se rodijo v "normalnih" družinskih razmerah, da jih imajo starši radi vse enako, vendar vsakega na svoj način. Vedno pa se moraj(-m)o pri tem zavedati, da bodo ti otroci nekoč odrasli v povsem samosvoje osebnosti, ki ni nujno, da nam bodo v vsem všeč. Že tu lahko nastopi problem, ampak mislim, da to ni več stvar debate. Mislim pa, da ga ni človeka na tem svetu, ki ne bi niti enkrat v svojem življenju pomislil, da imajo starši raje njegovega brata ali sestro (če jih ima, seveda). To je povsem normalen in mora biti tudi za starše pričakovan očitek s strani otrok. Najlažje je staršem otroke potolažiti z besedami, da imajo oba oz. vse enako radi, vendar je tak odgovor lahko zelo nezadovoljiv za prizadetega in "ljubosumnega" otroka. Zato se mi zdi lepo, da se starši že vnaprej pripravimo na take očitke in otrokom ponudimo resnico, ki se je največkrat niti sami ne zavedamo. Nekoč sem gledala nek film po resničnih dogodkih, ki mi je razkril vso skrivnost starševske ljubezni, in od takrat naprej so tudi mene minili napadi "ljubosumnih" izbruhov na svojega brata. Film je obravnaval družino z dvema sinovoma - en sin priden, odličnjak, miren, športnik... oh in sploh v družini, drugi sin povsem povprečen. Mati in oče sta vse upe polagala na pridnega sina, ki pa je tragično končal (ne spomnim se točno, kako in zakaj). Po bratovi smrti je nekoč drugi brat mami namignil, da bi raje sam umrl in s tem staršem prihranil neizmerno trpljenje. Mati je bila povsem šokirana... nato pa je sinu razložila, kako mati ljubi svoje otroke: VSE LJUBI ENAKO, VEČ POZORNOSTI PA NAMENJA TISTEMU, KI JO BOLJ POTREBUJE (V filmu je bilo sicer veliko lepše povedano). In to je čista resnica - mati nagonsko ve, kateri otrok rabi več njene pozornosti, ne samo v razmerju dojenček in starejši otrok, ampak tudi kasneje. Moj brat na primer je zelo labilna, občutljiva oseba, ki se na ven dela blaznega frajerja, jaz pa sem njegovo čisto nasprotje. In zdaj končno razumem, zakaj mami z njim vedno dela v rokavicah, mu namenja veliko pozornosti ipd. Zdaj vem, da ga nima raje od mene, ampak mu nudi samo tisto, kar mu pomaga obdržati se na površju. Sem zabluzila, kaj?
|
|
|
|