|
Odette -> RE: AMNIOCENTEZA(okužba z toxo) (4.4.2008 23:53:16)
|
Tudi jaz sem imela svežo okužbo s toxoplazmozo v začetku nosečnosti (prva nosečnost pred 7 leti). Moja takratnja ginekologinja, ki dela na koncesijo, mi kljub temu, da je bilo na izvidu napisano, da mi morajo ponovno pregledati kri ni nič povedala o tem. Ker je bil izvid v materinski knjižici, sem jo na nas naslednjem pregledu vprašala, kaj naj bi to pomenilo, pa je rekla, da to ni nič in me je z eno veliko težavo poslala na ponoven odvzem krvi. Potem pa prava panika - so me klicali na dom, da moram takoj v Ljubljano. Razložila mi pa ni nič konkretnega. Si lahko predstavljaš, kako me je skrbelo. Od takrat naprej sem pri tej ginekologinji po vsakem pregledu še en teden doma jokala, ker je bila nesramna in me je poleg tega še vsakič čist prestrašla. Zato sem jo takoj po porodu tudi zamenjala (ne vem zakaj ne že prej). Na srečo je bila v Ljubljani čisto druga zgodba. Ginekologinja h kateri sem po okužbi hodila na spec. pregede, me je povsem pomirila. Kljub temu, da je bilo prepozno, da bi mi prekinili nosečnost (ker me moja ginekologinja ni pravočasno poslala na drugi odvzem krvi), sem odšla na AC, saj sem želela vedeti, kaj lahko pričakujem. Takrat sem bila najbolj nesrečna in jezna zato, ker sem bila trdno odločena , da če bi okužba prešla na otroka in bi to AC pokazala, bi se odločila za prekinitev nosečnosti - posledice, ki jih okužba pusti na otroku pri prehodu v začetku nosečnosti se meni osebno zdijo prehude. Jaz pa sem čakala na izvide AC in pri tem vedela, da tudi če je do prenosa prišlo, bom morala to sprejeti in s tem živeti. Ni bilo lahko. Na srečo so bili izviid dobri - do prenosa do takrat ni prišlo. Sem pa morala do konca nosečnosti jesti antibiotike, ko se je roidla punčka so odvzeli kri iz popkovnice, delali so ji ultrazvok glave in dajati sem ji morala antibiotik. Po desetih dneh smo morali oditi na infekcijsko kliniko in potem še nekajkrat na kontrolo.
S punčko je vse vredu.
Sem pa takrat pri pregledih v Lj., na infekcijski kliniki in v porodnišnici po porodu ugotovila, da je nosečnic z enkimi ali podobnimi težavami zelo velimo. Moja prva reakcija je namreč bila: zakaj ravno jaz?
O okužbi in prenosu je veliko tem na internetu (celo neko angleško društvo obstaja), ki zelo dobro razložijo vso zadevo in so meni takrat zelo pomagale. Bistveno, kar je meni takrat pomagalo, pa je: Če se okužoš v začetku nosečnosti, je verjetnost prenosa okužbe zelo majhna. Če do prenosa vseeno pride, pa so poškodbe na plodu tako hude, da zelo verjetno pride do SS. Torej je pri tebi zelo veliko možnosti, da bo vse OK kot je bilo pri meni. Nobeni od nas pa pri takšnih teževah ni lahko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. Antibiotike pa po mojem le jemli do konca, saj s tem zmanjšaš možnost prenosa kasneje v nosečnosti.
Pa še to - tudi jaz nimam pojma, kako sem se okužila. Sem imela celo osnovno šolo mačke. Pred nosečnostjo in v nosečnosti pa nobene še videla nisem, po vrtu nisem hodila (je bila zima), solata kupljena in vedno dobro oprana, tko da se mi res ne sanja.
|
|
|
|