|
Freycha -> RE: otroci in Big brother (1.4.2008 9:08:49)
|
Če gledaš BB kot eno oddajo, kjer je 13 bedakov, ki očitno nimajo kaj početi v življenju in se potegujejo za visoko denarno nagrado potem verjamem, da vam je beden.
Če gledaš BB kot gladiatorske igre in samo čakaš, kdaj se bo kdo zahaklal, skregal, stepel, igral podlo igro itd.. potem ti zna biti kar zanimiv.
Če gledaš BB iz psihološkega vidika, kjer je 13 izredno zanimivih primerkov, ki so zelo specifični, zato so tudi izbrani, ki jih spravljaš v nemogoče situacije, da pokažejo tisto najslabše, kar človek lahko pokaže, potem ti je oddaja skrajno zanimiva.
Če pa gledaš BB tak, da prođe vreme, pa tut ni slaba oddaja.
Zdej pa, ker sem bolj tip psihologije in antropologije in me te stvari privlačijo mi je ta in vse ostale oddaje, kjer spraviš na kup nekaj ljudi, ki morajo sobivati skrajno zanimiva. Res je, da svojim otrokom tega ne bi dala za gledat, ker dojemajo televizijo drugače kot mi (tu se zelo strinjam z Ullo80, čeprav zna biti včasih preveč ekstremna). Že kot otrok sem gledala Real world na MTV, pa neko tekmovanje na enem svetilniku sredi morja, kjer so mogli tekmovalci skozi različne prepreke, da so prišli do glavne nagrade. Tam so se morali spopadati s strahovi in tudi zelo težka vprašanja so imeli.... zelo zelo zanimiva oddaja. Pa tudi ostale BB sem spremljala (ker so roko na srce veliko bolj zanimivi in bolj poudarjajo to, da vidiš človeka golega (metaforično, ne dejansko) in surovega v svojih dejanjih). V glavnem spremljam te zadeve že odkar obstajajo in so mi vznemerljive. Dostikrat probam tudi sebe postaviti v to pozicijo in se sprašujem, kako bi odreagirala.
Torej mene te zadeve zanimajo čisto iz psihološkega, socilološkega in antropološkega stališča.
|
|
|
|