|
sanosan -> RE: Kje in kako zaspijo... (31.3.2008 7:47:23)
|
Glej otroci so si zelo različni in posledično potrebujejo različne obrede pred spanjem. Eni znajo hitro zaspati sami, drugi pa še lep čas rabijo nekoga zraven, da se počutijo varne.
Pri mojem prvem sinu (sedaj 2,5 leti), se spomnim, da je najlepše spal, ko je spal zraven naju. Zvečer sem ga seveda uspavala samo jaz, tako da sma se skupaj vlegla v posteljo, kjer se je podojil in zaspal. To je trajalo do konca dojenja (15 mesecev), potem pa smo se, dokler ni zaspal, cartali v naročju. Dokler se je dojil, sem bila samo jaz dovolj dobra za uspavanje, kasneje pa ga je lahko dal spat tudi ati. Tudi drugi so ga lahko dajali spat, ko je bil sam pripravljen za to, oz. ko so bile okoliščine takšne, da ni bilo možno drugače (če naju ni bilo, je lepo zaspal tudi zraven babice).
Sedaj pri hčerki, ki je pred kratkim dopolnila 5. mesecev, pa se je tudi začelo obdobje, ko ne more brez mene in sicer, če me ne vidi, jok da je groza. Je pa velika razlika med njo in bratcem, kajti ona najlepše spi v svoji postelji. Ko pa je čas za spanje, pa tudi ni nihče dovolj dober, samo jaz. Ker jo dojim, je to tudi normalno in si pač razporedim obveznosti tako, da zvečer za uspavanje ni drugega kot mama in konec. Je pa v bistvu tako, da vse skupaj skoraj nikoli ne presega pol ure. Tako, da je to zame še sprejemljivo in si pač vzamem tiste pol ure časa (ali pač koliko je potrebno), da dam hčerko spat.
So pa tudi večeri, ko hoče sinek, da ga dam jaz spat in če je to malenkost pozneje kot običajno in je takrat tudi čas hčerke za počitek, se pač tisti čas, ko me ni, joče pri atiju. Sčasoma se navadiš, da otrok tudi kdaj pa kdaj pojoka, ker ne utegneš takoj in tisti trenutek. Verjemi pa mi, da si otroci tudi pri drugih ljudeh naredijo svojo rutino, ampak vse ob svojem času, torej počakaj še par mesecev, ko bo sinek starejši in boš lahko brez slabe vesti kaj postorila, njega pa bo uspaval kdo drug. Do takrat pa ti želim čim več lepih trenutkov uspavanja in čim manj joka.
|
|
|
|