daddy
|
Ej, Vojko ........ V petek zvečer si poklical in tudi prišel, na "en kafe". Dobre volje, kot vedno, malo si se pošalil, z nama, pa potem z vsemi otroci, vsakega posebej si ogovoril ..... in niti v sanjah si ni nihče predstavljal, ali pomislil, da si se prišel poslovit. Zdel si nekako ...... pomirjen, zadovoljen, v duši umirjen. V nedeljo smo šli praznovat rojstni dan tvojega očeta, našega dedija. Ni te bilo tam, a takrat še nihče ni vedel, da te ne bo več, nikoli. Ko sta policista pozvonila na vratih, je bilo takoj jasno, še preden sta sploh spregovorila ..... Glej, jaz te poznam, tako kot mnogi mnogi drugi, predvsem kot dobrega človeka. "Ni problema" je bil tvoj najbolj pogosti stavek. Ne glede na okoliščine ali kaj drugega, vedno si priskočil na pomoč. Komurkoli. Vsem si znal pomagati, le sebi ne ....... Ne vem kaj naj rečem. Odločil si se in mi moramo spoštovati tvojo odločitev, ne glede na praznino, ki si jo pustil za sabo. Ne skrbi za nas, mi se bomo ob pogledu na tvojo sliko počasi žalostno, pa vendarle nasmehnili. In se spomnili vsega dobrega, kar si naredil. V srcih boš vedno ostal, za tvojo sestro ( mojo ženo ), za moje otroke, zame - boš vedno le in samo "naš Medo" ( ja, jaz sem ti dal ta vzdevek, na katerega si se navidezno jezil, v resnici ti je bil pa všeč ). Resnično upam, da si našel svoj mir. Pa kjerkoli si že.
|