|
L&F&B -> RE: Negativna nastrojenost do šole (18.11.2010 14:13:53)
|
No, jaz moram pa priznati, da sem postalo zelo negativno nastrojena do šole. Ta tema je sicer že stara in ne vem, če jo kdo sploh bere, pa vseeno. No, negativizem sem že priznala, sedaj pa pač pričakujem kritike na svoj račun. Kritike pa zato, ker mogoče je še kak delček v meni, ki upa, da bo napad (oz.drug pogled) uspel razbiti ta moj totalni kolaps razočaranja nad našo šolo, šolskim sistemom, učitrljicami in učnim programom. Za konec pa še priznam, da je najverjetneje vzrok v meni, glede na to, vsaj po pogovoru z šolniki, da je moj mladič razmeroma zadovoljen v šoli in ne boste verjele, popolnoma neproblematičen. Predvidevam, da je tu veliko učiteljic in predvsem tem je namenjen moj post.
Pa bom začela z všolanjem v prvi razred. Moj je decembrski in sem seveda kot vsaka vzorna mama pretehtala vse za ali proti vpisu. Nekako so me prepričali pediatrinja in svetovalna delovka na šoli. Da je šola čisto prijazna, da se zavedajo, da imajo opravka z petletniki itd. No, skratka ppotrebovala sem cel prvi razred, da sem ugotovila, da je to ena čisto navadna laž. Jaz pa ravno nisem ljubiteljica laži. Čeprav, roko na srce, je bila moja odločitev, da gre otrok z letnikom v šolo. No, in tako je bil že takoj šok. Ni bilo mehkega uvajanja, domače naloge, hitenje skozi snov itd. Ampak je še nekako šlo. Sem pač mislila, da je učiteljica malo bolj zagnana, pa bolj stroga, da tako pač je. Ampak se mi je vse skupaj zdelo vredno zaupanja. Nekaj začetnih problemčkov je sicer bilo, sem sicer sproti kao sodelovala, pač povedala, kaj in kako, pa so se itak sami razrešili. Potem drugi razred. Dela je bilo precej več, domačih nalog, zahteve po učenju na pamet itd. Na vprašanje, ali naj bi bilo normalno, da še ne sedemletnik prečepi cel popoldan za mizo, da izpolni vse zahtevano, nisem dobila odgovora. No in sedaj gulimo tretji. "Hvatamo krivine" Moj je postal izurjen v tem, da se dela neumnega in ne razume, ker tako mi sam reče, potem ne dobi še dodatne zadolžitve. Jaz pa sem se zgubila v svoji motiviranosti za znanje, vedoč da bodo ti otroci, če bodo prišli do faksa, imeli tam možnost spoznati tiste najosnovneše stvari, ki so jih zamudili v osnovni. Verjame mi pa lahko vsak študent na visokošolski matematiki, kjer predavatelji ponavadi začneje z osnovami, kajti le tako se pride do temeljnega znanja s katerim lahko uporabno ravnaš in rešuješ še tako težke izzive.
Pa vsaj vem, da je tudi ta apel brezveze, ker me očitno ne bo nihče razumel. Bom pač ostala še naprej zatežena mama, ki hodi na govorilne in že samo z željo po informiranosti, označena za težko.
|
|
|
|